Jedro

Izrek zadosti standardu obvezne konkretizacije izreka. Jasno je namreč, da gre za vse odpadke, ki so predhodno skladiščeni izven obstoječega objekta v velikosti 400 m2, št. objekta 3804 ter novega pokritega objekta v velikosti 1000 m2, na zemljišču s parc. št. 55/8, k.o. ... Da je izrek jasen in določen, potrjuje tudi dejstvo, da mora tožnik odpadke zbirati, kot izhaja iz načrta zbiranja odpadkov, tj. da jih mora predhodno skladiščiti v pokritih objektih zbirnega centra, kar vse je obširno navedeno tudi v obrazložitvi.

Izrek

I. Postopek se v delu, ki se nanaša na 3. točko izreka odločbe Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, št. 06182-3184/2020-22 z dne 20. 1. 2021, ustavi.

II. Tožba se v preostalem zavrne.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu začasno prepovedal nadaljnje obratovanje naprave za zbiranje odpadkov Zbirni center A., na zemljišču s parc. št. 55/8, k.o. ... (1. točka izreka), odločil, da mora tožnik do 15. 1. 2021 zagotoviti prekritje predhodno skladiščenih odpadkov izven obstoječega objekta v velikosti 400 m2, št. objekta 3804 ter novega pokritega objekta v velikosti 1000 m2, na zemljišču s parc. št. 55/8, k.o. ..., Zbirni center A., na način, da bo preprečeno izpiranje snovi v podtalne vode zaradi izpiranja snovi zaradi padavin (2. točka izreka), nadalje, da mora tožnik v roku do 22. 1. 2021 vse predhodno skladiščene odpadke, ki so skladiščeni izven obstoječega objekta v velikosti 400 m2, št. objekta 3804 ter novega pokritega objekta v velikosti 1000 m2, skladiščiti skladno s potrdilom o vpisu evidenco zbiralcev, št. 35469-21/2019-5 z dne 22. 11. 2019, popravljenim s sklepom, št. 35469-21/2019-6 z dne 29. 11. 2019, ter odločbo o spremembi potrdila, št. 35469-45/2019-13 z dne 7. 9. 2020 (3. točka izreka), da je odločba takoj izvršljiva, da mora družba o izpolnjenih zahtevah iz odločbe takoj obvestiti inšpektorja, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve in da posebni stroški postopka niso nastali (4. - 7. točka izreka).

2. V obrazložitvi je prvostopenjski organ navedel, da je opravil kontrolni pregled pri tožniku v zvezi s izpolnitvijo obveznosti iz inšpekcijske odločbe, št. 06182-3184/2020-13 z dne 30. 11. 2020. Ugotovljeno je bilo, da je objekt velik 1000 m2 zapolnjen z odpadkom s številko 03 03 07 (rejekt), pa bi moral biti v objektu št. 3804, prostora za druge odpadke ni, v obstoječem objektu velikem 400 m2 so skladiščene odpadne kovine, da na lokaciji ni vseh odpadkov s klasifikacijsko številko 10 10 01, da je tožnik skladiščil del odpadkov izven objektov, kar podrobno opiše, in kar vse je v nasprotju z zgoraj navedenimi potrdili in odločbo. Kot je navedel predstavnik tožnika, odpadke s številko 19 08 15 skladiščijo zunaj objektov, ker drugje ni prostora. Zbirni center torej skladišči več odpadkov kot je njegova zmogljivost iz potrdila o vpisu zbiralcev odpadkov in nadaljnjih aktov s tem v zvezi. Zaradi prenapolnjenosti zbirnega centra obstaja nevarnost za onesnaževanje okolja, saj predhodno skladiščeni odpadki niso skladiščeni na okoljevaren način. Meni, da ne gre za prekomernost ukrepanja glede na očitno prenapolnjenost zbirnega centra in ostale ugotovljene kršitve. Z odločbo z dne 30. 11. 2020 je bil tožniku izrečen najmilejši ukrep, ukrep prepovedi obratovanja je stopnjevanje tega ukrepanja. Položene plastične folije na makadamskih tleh pod predhodno skladiščenim odpadkom 10 01 01 so sicer olajševalna okoliščina, vendar to ne spremeni dejstva, da gre za nezakonito skladiščenje. Odločitev je bila sprejeta na podlagi 152. in 156. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) ter Uredbe o odpadkih.

3. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. V zvezi z navedbo, da je tožnik svojo obveznost iz 2. točke izreka izpolnil že na dan izdaje ustne odločbe (tj. 14. 1. 2021), je organ pojasnil, da je ugotavljanje izpolnitve obveznosti izpodbijane odločbe predmet ugotavljanja na kontrolnem inšpekcijskem pregledu, po preteku rokov iz izpodbijane odločbe. Tožniku je dovoljeno skladiščenje izključno znotraj pokritega in zaprtega objekta, zato navedba, da je bilo predhodno skladiščenje izvedeno na betonskih tleh in po odločbi s pokritjem, ne vpliva na odločitev. Navedbe, ki se nanašajo na ugotovitve iz inšpekcijske odločbe z dne 30. 11. 2020, bi moral tožnik uveljavljati v pritožbi zoper to odločbo, ki pa je ni vložil in je odločba postala pravnomočna. V ostalem se je drugostopenjski organ skliceval na obrazložitev prvostopenjskega organa (drugi odstavek 254. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP). Dodal je še, da je bilo tožniku začasno prepovedano obratovanje naprave in ne opravljanje dejavnosti.

4. Tožnik je tožbo vložil iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Najprej je ugovarjal neizvršljivosti odločbe, št. 06182-3184/2020-13 z dne 30. 11. 2020. Po njegovem mnenju je izrek nedoločen, nejasen in zato odločbe ni mogoče izvršiti ne v 1. točki izreka, ne v 2. točki izreka, ki sta tudi med seboj v nasprotju. Pri tem se je skliceval na sodno prakso naslovnega sodišča (sodba, I U 416/2020). Pojasnil je še, da je pred prvostopenjskim organom vložil predlog za izrek ničnosti te odločbe, ki ga je prvostopenjski organ zavrnil z odločbo z dne 30. 4. 2020 (točno: 2021), tožnik je zoper odločbo vložil pritožbo. Tudi obrazložitev odločbe o zavrnitvi predloga za izrek ničnosti odločbe z dne 30. 11. 2020 potrjuje, da odločitve ni mogoče izvršiti, saj je navedeno, kako naj se odločba z dne 30. 11. 2020 izvrši. 5. Tudi izpodbijana odločba ni izvršljiva, saj je izrek nejasen in nedoločen ter sam s seboj v nasprotju. S 1. točko izreka je organ tožniku prepovedal nadaljnje obratovanje, hkrati pa mu je naložil ukrepe, ki jih ne more izvršiti, če mu je prepovedano obratovanje (prekritje predhodno skladiščenih odpadkov, skladiščenje odpadkov, ki so izven objekta, skladno s potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev, itd.). V 2. točki izreka niso konkretizirani nobeni odpadki in niti ni ugotovljeno, konkretno kateri odpadek naj bi bil neustrezno predhodno skladiščen. 3. točka izreka predstavlja le povzetek 35. člena Uredbe o odpadkih in vsebine potrdila o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov. V izreku niso identificirani nobeni odpadki, za noben odpadek ni ugotovljeno, da ni ustrezno predhodno skladiščen, za noben odpadek ni navedeno, da bi moral tožnik določen odpadek premestiti v objekt v izmeri 400 m2, št. stavbe 3804, oziroma v objekt v izmeri 1000 m2. Navedeno je sicer, da tožnik odpadke predhodno skladišči izven objektov, vendar v izreku ni navedeno, da je tožnik dolžan točno določene odpadke iz zunanjih površin prestaviti v objekt in na kakšen način. Ukrep je tudi nesorazmeren. Tožnik opravlja dejavnost zbiranja različnih vrst odpadkov, ima veljavno odločbo, vpisan je v evidenco zbiralcev odpadkov. Druge dejavnosti predstavljajo minoren del prihodka tožnika. Z izrekom ukrepa organ je tožniku v celoti onemogočil delo in opravljanje dejavnosti ter pridobivanje dohodka v delu zbiranja in ravnanja z odpadki s klasifikacijskimi številkami, glede katerih niso bile ugotovljene nobene nepravilnosti. S tem je bil kršen 7. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN). Inšpekcijski nadzor ni namenjen kaznovanju subjektov, temveč inšpektor stranke praviloma najprej opozori, kako naj popravijo morebitno neskladnost s predpisi. Z začasno prepovedjo obratovanja je tožniku popolnoma onemogočeno poslovanje, ki se v celoti vrši na naslovu ..., pri čemer bi bil enak učinek dosežen tudi z izrekom enake odločbe zgolj v delu ravnanja tožnika z odpadki s klasifikacijskimi številkami 19 08 05 in 10 01 01 in ne z vsemi odpadki. Tožniku je torej nepotrebno povzročena poslovna škoda. Z nadaljevanjem dejavnosti glede ostalih odpadkov ni podane nobene nevarnosti za onesnaževanje okolja ter zdravja ljudi. Navedel je še, da je pred izdajo odločbe, do 15. 1. 2021, izpolnil 2. točko izreka odločbe. To izkazujejo priložene fotografije. Sicer tudi pred izdajo odločbe za izpiranje snovi v podtalne vode ni bilo možnosti, saj je bilo skladiščenje izvedeno na utrjenih betonskih tleh z lovilci izcednih vod. Vsi ostali odpadki, ki jih skladišči, so skladiščeni v skladu s potrdilom o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov. Iz spremenjenega načrta odpadkov pa tudi izhaja, da je odpadek s klasifikacijsko številko 03 03 07 (rejekt) lahko skladiščen v obeh objektih, tj. s površino 400 m2 in s površino 1000 m2. Zato za odločitev, ki se tiče odpadka s klasifikacijsko številko 03 03 07, ni razloga. V januarju 2021 pa je 1.289 ton odpadka s klasifikacijsko številko 10 01 01 - pepel, žlindra in kotlovni prah, že oddala prevzemniku B., d.o.o., kar dokazuje s priloženimi evidenčnimi listi. Predlagal je, da sodišče odločbo odpravi ter toženki naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

6. Toženka je poslala upravne spise, hkrati pa tudi odločbo, št. 0612-15/2021-2550-18 z dne 20. 9. 2021, izdano na podlagi 273. člena ZUP, s katero je bila v 3. točki izreka delno odpravljena izpodbijana odločba, v preostalem je odločba ostala v veljavi.

7. Sodišče je s tem v zvezi tožnika pozvalo na izjasnitev po drugem odstavku 39. člena ZUS-1. Tožnik je sodišču posredoval delni umik tožbe zoper 3. točko izreka izpodbijane odločbe, v preostalem je vztrajal pri tožbi.

8. Sodišče je v zvezi s sestavo sodišča sprejelo sklep, I U 1035/2021 z dne 31. 1. 2023, da v zadevi sodi sodnik posameznik, ker je ocenilo, da so v zadevi za tako sestavo sodišča pri odločanju podani pogoji po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Stranki sestavi sodišča nista ugovarjali ne po izdaji sklepa, ne do izdaje sodbe, tožnik pa je na izrecno vprašanje sodnice na glavni obravnavi tudi povedal, da ugovora s tem v zvezi nima.

9. Sodišče je v zadevi opravilo 7. 3. 2023, ki se je je udeležil tožnik, ne pa toženka. Tožnik je vztrajal pri svojih navedbah in dokaznih predlogih, kot tudi tožbenemu predlogu. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v zapisnik oziroma ustno odločbo, št. 06182-3184/2020 z dne 14. 1. 2021, odločbo, št. 06182-3184/2020-13 z dne 30. 11. 2020, izpodbijano odločbo, pritožbo zoper izpodbijano odločbo, drugostopenjsko odločbo z dne 28. 4. 2021, evidenco o zbiranju odpadkov za zbirni center tožnika z dne 31. 12. 2020, evidenco zbiralcev odpadkov, predlog tožnika za izrek ničnosti odločbe z dne 30. 11. 2020, odločbo, št. 06182-3184/2020-50 z dne 30. 4. 2021, pritožbo zoper zadnje navedeno odločbo z dne 3. 6. 2021, spremenjeni načrt zbiranja odpadkov, fotografije, evidenčne liste tožnika glede odpadka 10 01 01, kar vse se nahaja v upravnih spisih ter ostale listine v teh spisih.

10. Sodišče je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika tožnika C. C. Tožnik je ta dokazni predlog podal v zvezi s trditvijo, da je bilo predhodno skladiščenje na betonskih tleh z lovilci izcednih vod izvedeno tako, da ni bilo možnosti za izpiranje snovi v podtalne vode. Sodišče je ta dokazni predlog zavrnilo kot nerelevantnega, ker v tem primeru ne gre za to vprašanje, temveč ali je tožnik ravnal v skladu z načrtom zbiranja odpadkov oziroma ali je izpolnil obveznosti po odločbi, št. 06182-3184/2020-13 z dne 30. 11. 2020. 11. Pooblaščenka tožnika je zavrnitvi dokaznega predloga ugovarjala zaradi kršitve pravice do izjave. Sodišče tega ugovora ne sprejema iz zgoraj povedanega razloga, tj. ker ne gre za pravno relevantno dejstvo.

12. Sodišče tudi ni posebej odločalo o dokaznem predlogu o vpogledu v sodbo, I U 416/2020, ker gre za pravo, ki ga sodišče pozna.

**K I. točki izreka:**

13. Kot povedano zgoraj, je toženka tekom upravnega spora z odločbo, št. 0612-15/2021-2550-18 z dne 20. 9. 2021, odpravila 3. točko izreka izpodbijane odločbe. Po pozivu sodišča je tožnik izjavil, da tožbo v tem delu umika.

14. Sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek v tem delu (zoper 3. točko izreka izpodbijane odločbe) ustavilo.

**K II. točki izreka:**

15. Tožba ni utemeljena.

16. V primeru je predmet upravnega spora presoja odločitve prvostopenjskega organa v 1., 2., 4. - 7. točki izreka ukrepa inšpektorja za okolje: začasna prepoved nadaljnjega obratovanja naprave za zbiranje odpadkov Zbirni center A. na zemljišču s parc. št. 55/8, k.o. ... (1. točka), do 15. 1. 2021 prekritje predhodno skladiščenih odpadkov izven obstoječega objekta v velikosti 400 m2, št. objekta 3804 ter novega pokritega objekta v velikosti 1000 m2, na zemljišču s parc. št. 55/8, k.o. ..., da bo preprečeno izpiranje snovi v podtalne vode zaradi izpiranja vode zaradi padavin (2. točka), pri čemer je odločba takoj izvršljiva (4. točka) in mora tožnik o izpolnjenih zahtevah iz odločbe takoj obvestiti inšpektorja (5. točka). V 6. in 7. točki izreka je bilo odločeno še o nesuspenzivnosti pritožbe in stroških postopka.

17. Organ se je pri svoji odločitvi skliceval na drugi odstavek 157. člena ZVO-1. Po tej določbi, če povzročitelj obremenitve ne ravna v skladu z ukrepi iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka ali če obstaja neposredna nevarnost za onesnaženje okolja, pristojni inšpektor začasno ali trajno prepove: 1. obratovanje naprave ali obrata, 2. opravljanje dejavnosti, 3. uporabo nevarne snovi, 4. izvajanje tehnološkega postopka ali 5. uporabo naprave, prometnega sredstva ali izdelka in njegovo dajanje na trg. Podlaga za izdajo tovrstne odločbe je torej ugotovitev organa, da inšpekcijski zavezanec ni izpolnil obveznosti, odrejenih po prvem odstavku istega (tj. 157.) člena ZVO-1. 18. Kot izhaja iz podatkov izpodbijane odločbe in tudi podatkov upravnih spisov, je bila tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu na podlagi prvega odstavka 157. člena ZVO-1 izdana odločba, št. 06182-3184/2020-13 z dne 30. 11. 2020, s katero je bilo tožniku naloženo zbiranje odpadkov v skladu z načrtom zbiranja odpadkov, na podlagi katerega mu je bilo izdano potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov, št. 35469-21/2019-5 z dne 22. 11. 2019, popravljeno s sklepom, št. 35469-21/2019-6 z dne 29. 11. 2019, ter odločbo o spremembi potrdila, št. 35469-45/2019-13 z dne 7. 9. 2020, nadalje, da mora zagotoviti, da bo odpadek s klasifikacijsko številko 03 03 07 predhodno skladiščen v obstoječem objektu št. 3804 na zemljišču s parc. št. 55/8, k.o. ..., kot tudi, da mora zagotoviti predhodno skladiščenje vseh zbranih odpadkov na lokaciji zbirnega centra A. na navedenem zemljišču znotraj opisanih objektov, skladno z zgoraj navedenimi potrdili, za kar vse mu je bil dan rok 30 dni od prejema odločbe, da mora voditi evidenco o zbiranju odpadkov, za kar mu je bil dan rok 15 dni od prejema odločbe, in še, da je dolžan o izpolnjenih obveznostih seznaniti organ, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe in da posebni stroški niso nastali.

19. Vprašanje, ki ga mora sodišče v tem upravnem sporu torej razrešiti je, ali je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je po ugotovitvah kontrolnega pregleda z dne 14. 1. 2021 v zvezi z odločbo z dne 30. 11. 2020, tožniku izrekel nadaljnje ukrepe z izpodbijano odločbo.

20. Tožnik uvodoma v tožbi ugovarja neizvršljivost odločbe, št. 06182-3184/2020-13 z dne 30. 11. 2020, da so bile pred njeno izdajo zagrešene bistvene kršitve pravil postopka, da je bilo zmotno ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabljeno materialno pravo. Ker je v tem upravnem sporu predmet presoje izpodbijana odločba, tj. odločba z dne 20. 1. 2021, sodišče ugovorov, ki se nanašajo na odločbo z dne 30. 11. 2020 (ki je po podatkih spisa tudi pravnomočna in čemur tožnik ne nasprotuje), ne bo vsebinsko obravnavalo. Na ničnost (eden od ničnostnih razlogov je tudi neizvršljivost odločbe - op. sod.) sodišče res pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 37. člena ZUS-1), vendar le v primeru vložitve tožbe zoper upravni akt, ki naj bi bil s tako kršitvijo obremenjen. Zoper odločbo z dne 30. 11. 2020 pa tožnik tožbe ni vložil, zaradi česar presoje njene zakonitosti tožnik ne more z uspehom uveljavljati v tožbi zoper drugo odločbo, tj. v tem primeru odločbo z dne 20. 1. 2021. 21. Tudi v zvezi z izpodbijano odločbo tožnik najprej ugovarja njeni neizvršljivosti. Navaja, da je odločba neizvršljiva, ker je organ v 1. točki izreka začasno prepovedal obratovanje naprave za zbiranje odpadkov tožniku, v 2. točki izreka pa mu naložil ukrepe, ki jih ne more izvršiti, ker mu je prepovedano obratovanje naprave.

22. Po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti. Po ustaljeni upravnosodni praksi to pomeni, da odločbe ni mogoče niti pravno niti dejansko izvršiti1. 23. Že v upravnem postopku (v pritožbi zoper izpodbijano odločbo) je tožnik ugovarjal, da je izpolnil ukrep iz 2. točke izreka odločbe (na dan kontrolnega pregleda, torej 14. 1. 2021). Enako navaja tudi sedaj (v nadaljevanju) tožbe. Že to dejstvo pa negira očitek tožnika o neizvršljivosti odločbe, saj je tožnik ukrep iz 2. točke izreka že izvršil. Posledično zato tudi ni mogoče govoriti o nasprotju med točkami izreka kot tudi ne o nasprotju med izrekom in obrazložitvijo. Začasna prepoved obratovanja naprave namreč ne pomeni prepovedi opravljanja dejavnosti, kot pa že povedano, je tožnik ukrep iz 2. točke izreka izvršil, tj. odpadke prekril, zato je bilo očitno prekritje odpadkov možno izvršiti, kljub izreku ukrepa začasne prepovedi obratovanja naprave.

24. Za 2. točko izreka odločbe tožnik tudi ugovarja, da v izreku niso konkretizirani nobeni odpadki, niti ni ugotovljeno, kateri odpadek naj bi bil domnevno neustrezno predhodno skladiščen. Če s tem tožnik ugovarja tudi neizvršljivosti odločbe, se sodišče sklicuje na zgoraj navedeno o že izvršenem ukrepu. Če pa tožnik s tem uveljavlja nedoločenost izreka, sodišče odgovarja naslednje:

25. Po 213. členu ZUP se z izrekom odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (prvi odstavek). Izrek mora biti kratek in določen; če je potrebno, se lahko razdeli na več točk (šesti odstavek). Po oceni sodišča izrek v 2. točki izreka zadosti standardu obvezne konkretizacije izreka iz citirane določbe ZUP. Jasno je namreč, da gre za vse odpadke, ki so predhodno skladiščeni izven obstoječega objekta v velikosti 400 m2, št. objekta 3804 ter novega pokritega objekta v velikosti 1000 m2, na zemljišču s parc. št. 55/8, k.o. ... Da je izrek jasen in določen, potrjuje po oceni sodišča tudi že dejstvo, da mora tožnik odpadke zbirati, kot izhaja iz načrta zbiranja odpadkov, tj. da jih mora predhodno skladiščiti v pokritih objektih zbirnega centra, kar vse je obširno navedeno tudi v obrazložitvi (str. 5, zadnji odstavek izpodbijane odločbe). Temu dejstvu (da mora tožnik, sledeč načrtu o zbiranju odpadkov, na podlagi katerega mu je bilo izdano potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov, št. 35469-21/2019-5 z dne 22. 11. 2019, popravljeno s sklepom, št. 35469-21/2019-6 z dne 29. 11. 2019, ter odločba o spremembi potrdila, št. 35469-45/2019-13 z dne 7. 9. 2020, skladiščiti zbrane odpadke na lokaciji zbirnega _centra znotraj obstoječega objekta_ v izmeri 400 m2 št. stavbe 3804 in _znotraj novega pokritega objekta_ v izmeri 1000 m2) pa tožnik ne ugovarja.

26. Tožnik v nadaljevanju ugovarja nesorazmernosti izrečenega ukrepa, saj je zaradi začasne prepovedi obratovanja naprave v celoti onemogočeno delo tožnika, opravljanje njegove dejavnosti ter s tem pridobivanja dohodka v delu zbiranja in skladiščenja odpadkov s klasifikacijskimi številkami, glede katerih niso bile ugotovljene nobene nepravilnosti.

27. Drugi odstavek 7. člena ZIN (na katerega se sklicuje tudi tožnik) določa, da pri izbiri ukrepov inšpektor ob upoštevanju teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. Sodišče pritrjuje oceni prvostopenjskega organa, da je bil glede na ugotovitve ob kontrolnem pregledu (prenapolnjenost zbirnega centra z odpadki več kot 10.000.000 kg, skladiščenje odpadkov izven pokritih objektov in s tem izpostavljenost teh odpadkov padavinam in možnosti onesnaženja podtalne vode, skladiščenje odpadkov izven lokacije zbirnega centra, kar vse je v nasprotju z načrtom zbiranja odpadkov) izrek začasne prepovedi obratovanja naprave sorazmeren s težo kršitev. Ob tem sodišče tudi sodi, da je pri tem treba upoštevati že izdano inšpekcijsko odločbo z dne 30. 11. 2020, ki je tožnik ni izpodbijal (ne v upravnem postopku in tudi ne v upravnem sporu), izpodbijana odločba pa je posledica stopnjevanja ukrepanja inšpektorja zaradi že predhodno ugotovljenih kršitev in neizpolnitve že odrejenih obveznosti. Podlago za izrečen ukrep je torej prvostopenjski organ po presoji sodišča imel, v dejanskem in materialnopravnem pogledu. Stvar nadaljnjega postopka pa bo/je bilo, ali so za izrek ukrepa začasne prepovedi obratovanja naprave še podani razlogi.

28. Ugovori tožnika v zvezi z nepopolno oziroma zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem tudi niso utemeljeni. Že izvršen ukrep iz 2. točke izreka bo stvar nadaljnje kontrole organa, kot je navedel že drugostopenjski organ v svoji odločbi. Pravno relevantno dejstvo v tem primeru tudi ni, ali tudi pri predhodnem skladiščenju odpadkov na betonskih tleh z lovilci izcednih vod ni bilo možnosti izpiranja snovi v podtalne vode, temveč ali je tožnik predhodno skladiščil odpadke, kot mu je bilo naloženo z načrtom zbiranja odpadkov. Da je po spremenjenem načrtu zbiranja odpadkov odpadek s klasifikacijsko številko 03 03 07 lahko skladiščen v obeh objektih, ne predstavlja pravno relevantnega dejstva v tem primeru glede na zgornje ugotovitve organa. Drugostopenjski organ pa je tožniku že v drugostopenjski odločbi pravilno pojasnil, da bi ta ugovor tožnik moral uveljavljati v pritožbi zoper inšpekcijsko odločbo z dne 30. 11. 2020. Da je tožnik oddal 1.289 ton odpadka s klasifikacijsko številko 10 10 01 sopogodbeniku B. v januarju 2021 že pred izdajo izpodbijane odločbe (tj. 20. 1. 2021 - op. sod.), na pravilnost izpodbijane odločbe tudi ne more vplivati. Podlaga zanjo so namreč ugotovitve, ki izhajajo iz kontrolnega pregleda 14. 1. 2021, ki jim tožnik na samem kontrolnem pregledu s tem v zvezi (razen, da je na lokaciji cca. 2000 ton pepela, in da so makadamska tla, kjer je skladiščen ta odpadek, prekrita s plastično folijo) ni ugovarjal. 29. O ugovorih, ki se nanašajo na 3. točko izreka (o nekonkretiziranem izreku, da ta del izreka predstavlja le povzetek 35. člena Uredbe o odpadkih ter vsebine izdanih potrdil, da niso identificirani nobeni odpadki, da ni ugotovljeno za noben odpadek, da je neustrezno predhodno skladiščen oziroma da bi ga moral tožnik premestiti v objekt, da ni navedeno, da je tožnik dolžan točno določene odpadke iz zunanjih površin prestaviti v objekta in na kakšen način, idr.), se sodišče ni opredeljevalo glede na umik tožbe v tem delu (glej I. točko izreka sodbe in sklepa).

30. Glede na povedano je sodišče tožbo tožnika v preostalem zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek v tem delu pred izdajo izpodbijane odločbe zakonit, odločba pa je v preostalem delu (v 1., 2., 4. - 7. točki izreka) pravilna in na zakonu utemeljena (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

31. Sodišče je odločilo na podlagi opravljene glavne obravnave (51. člen ZUS-1).

**K III. točki izreka:**

32. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali se postopek ustavi, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Npr. X Ips 242/2013, X Ips 133/2013, I U 237/2020, I U 1803/2020;