Jedro

Pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi pazi sodišče po uradni dolžnosti samo na razloge, ki so navedeni v drugem odstavku 55. člena ZIZ.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep Višjega sodišča v Kopru opr. št. II Cp 81/2000 z dne 27.6.2000 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. I 1999/00649 z dne 26.1.2000 na predlog upnika dovolilo izvršbo zoper dolžnika na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave zneska 1.502.845,00 SIT s pripadki. Zoper ta sklep je dolžnik ugovarjal. Sodišče druge stopnje je ugovor obravnavalo kot pritožbo in ji ugodilo, ker je na podlagi preizkusa po uradni dolžnosti ugotovilo, da je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo, čeprav ni bila predložena verodostojna listina.

Zoper ta sklep vlaga Državno tožilstvo Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je ugotovitev sodišča druge stopnje, da ni bila predložena verodostojna listina, v nasprotju s podatki spisa. Iz žiga sodišča prve stopnje na izvršilnem predlogu je razvidno, da je predlog vložen z devetimi prilogami.

Upnica se sklicuje na dve posojilni pogodbi, na izpis iz stanja terjatev ter izračun obresti po obeh pogodbah. Izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, je verodostojna listina. Iz odredbe na sklepu o izvršbi je razvidno, da je bil sklep poslan dolžniku skupaj z drugopisom prilog, priloženih k predlogu.

Ugotovitev sodišča druge stopnje je torej v nasprotju z listinami v spisu, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, razveljavi sklep sodišča druge stopnje in vrne zadevo temu sodišču v novo odločanje.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena obema strankama, ki pa nanjo nista odgovorili (375. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Okrajno sodišče v Sežani je z dohodno štampiljko na izvršilnem predlogu potrdilo, da je dne 29.12.1999 prejelo priporočeno po pošti predlog v 6 izvodih z 9 prilogami. Upnica se v predlogu sklicuje na posojilni pogodbi št. 372/06 in 376/21, na izpis terjatev in izračun obresti na dan 27.12.1999. Tudi odredba z dne 26.1.2000 na sklepu o izvršbi, po kateri je bilo treba sklep dostaviti dolžniku z drugopisom prilog, priloženih k predlogu, dokazuje, da so bile priloge res predložene sodišču. Upnica je ravnala pravilno, ko je predlogu priložila priloge, na katere se sklicuje. Sodišče prve stopnje je očitno s temi prilogami razpolagalo, ko je odločalo o predlogu. Zato okoliščina, da zdaj prilog ni v spisu, ne more iti na škodo upnice. Pritožbeno sodišče mora pri odločanju upoštevati stanje spisa, kakršno je bilo ob vložitvi izvršilnega predloga in ob odločanju o njem. Ugotovitev tega sodišča, da verodostojna listina ni bila priložena izvršilnemu predlogu in da je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo, čeprav verodostojna listina ni bila predložena, je v nasprotju s podatki spisa, ki potrjujejo, da so bile te listine predložene v spis. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Iz dolžnikovega ugovora (pritožbe) je očitno, da ne izpodbija plačilnega naloga (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi pa pazi sodišče po uradni dolžnosti samo na razloge, ki so navedeni v drugem odstavku 55. člena ZIZ.

Vrhovno sodišče je odločilo na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP in 15. členom ZIZ.