Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnica je s pravno prednico toženke sklenila dve kreditni pogodbi: (1) 21. 2. 2008 pogodbo o dolgoročnem hipotekarnem kreditu z valutno klavzulo v višini 93.472,80 CHF, z rokom vračila v 360-ih mesečnih obrokih; (2) 26. 3. 2008 pogodbo o dolgoročnem stanovanjskem kreditu z valutno klavzulo v višini 17.195,20 CHF, z rokom vračila v 120-ih mesečnih obrokih. S tožbo je zahtevala ugotovitev ničnosti obeh pogodb in plačilo denarnega zneska. Tožbenemu zahtevku za ugotovitev ničnosti je bilo ugodeno. Odločitev je pravnomočna. Predmet odločanja v tej zadevi je le še kondikcijski zahtevek, s katerim zahteva plačilo 47.812,11 EUR: (1) 42.824,54 EUR iz naslova preplačane glavnice po prvi kreditni pogodbi, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva dokončnega poplačila kredita (17. 4. 2019); (2) 4.987,57 EUR iz naslova preplačane glavnice po drugi kreditni pogodbi, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od plačanih mesečnih obrokov kredita od prvega dne po dnevu, ko so v skupni višini dosegli znesek črpanega kredita (5. 5. 2015). Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženka tožnici dolžna plačati 47.812,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 2. 2021 (datum vložitve dajatvene tožbe) dalje do plačila. V presežku (za zakonske zamudne obresti) je tožbeni zahtevek zavrnilo. Povračilo pravdnih stroškov tožnice je naložilo toženki.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo, pritožbi tožnice pa ugodilo na način, da ji je priznalo zakonske zamudne obresti od zneska 42.824,54 EUR od 17. 4. 2019 dalje, od zneska 4.987,57 EUR pa od 5. 5. 2015 dalje.

3.V zvezi s sodbo drugostopenjskega sodišča toženka predlaga dopustitev revizije glede sledečih vprašanj:

"1. Ali je materialnopravno pravilno izhodišče Višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da se za odločanje o posledicah ničnosti kreditne pogodbe v predmetni zadevi neposredno uporabljajo stališča Sodišča EU v zadevi C-520/21, kljub temu, da so takšna stališča v nasprotju z nacionalnim pravom?

2. Ali je materialnopravno pravilno izhodišče Višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da zastaranje kondikcijskega zahtevka obravnavanih kreditnih pogodb, ki ga je tožeča stranka postavila dne 23. 2. 2021, v konkretnem primeru prične teči s trenutkom nastanka sodne prakse VS RS II Ips 18/2022 in II Ips 8/2022 (ki sta bili obe izdani po vložitvi kondikcijskega zahtevka tožnice), čeprav je tožeča stranka tožbo na ugotovitev ničnosti obravnavanih kreditnih pogodb vložila že v letu 2015?

3. Ali je materialnopravno pravilna odločitev Višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da tožena stranka, v posledici pravnomočno ugotovljene ničnosti obravnavanih kreditnih pogodb ni upravičena do nadomestila za uporabo denarja tožene stranke (tj. obogatitvenih obresti) po obeh kreditnih pogodbah, kljub temu, da bi slednje privedlo do neupravičene obogatitve tožeče stranke, kar pa ni namen zakonodaje, ki ureja varstvo potrošnikov?

4. Ali je materialnopravno pravilna odločitev Višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da je tožena stranka ravnala nepošteno v smislu 193. člena OZ in je tožeča stranka upravičena tudi do zamudnih obresti od sredstev, plačanih nad zneskom glavnice?"

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz prvega odstavka 367.c člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).