Jedro

Teža očitane kriminalne dejavnosti, številčnost in raznovrstnost očitanih kaznivih dejanj, stopnja ogrožanja pravno zavarovane dobrine, obsežna predkaznovanost obtoženca ter njegova vztrajnost in intenzivnost pri izvrševanju očitanih kaznivih dejanj, utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje o sorazmernosti, nujnosti in neogibni potrebnosti pripora.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po izdaji sodbe zoper obtoženega A. A. ugotovilo, da so priporni razlogi zoper obdolženega A. A. še vedno podani.

2. Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje obtoženčeva zagovornica zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se pripor zoper obtoženega odpravi, oziroma podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V okviru uradnega preizkusa pritožbeno izpodbijanega sklepa po petem odstavku 402. člena ZKP pritožbeno sodišče ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti.

Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe ne morejo postaviti pod vprašaj. V nasprotju s pritožnico namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je podan utemeljen sum, da je obtoženec storil očitana mu kazniva dejanja, da je pri obtožencu še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, da je pripor edini primeren in hkrati neogibno potreben ukrep za odvrnitev ponovitvene nevarnosti in s tem za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja ter v primerjavi z ogroženostjo ljudi, kakršno predstavljajo v tem postopku obtožencu očitana kazniva dejanja, tudi sorazmeren ukrep. Na tej podlagi je pravilno zaključilo, da so vsi razlogi za pripor zoper obtoženca še vedno podani. To je tudi ustrezno in prepričljivo obrazložilo z razlogi, ki jih je sodišče druge stopnje lahko preizkusilo. Zagovornica zato izpodbijanemu sklepu neutemeljeno očita obremenjenost s kršitvijo po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, saj je tudi priporni razlog ponovitvene nevarnosti v izpodbijanem sklepu ustrezno in razumno obrazložen, sicer pa pritožba v okviru tega očitka niti ne konkretizira zatrjevane pomanjkljivosti in nerazumljivosti razlogov sodišča prve stopnje v zvezi s tem pripornim razlogom.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obstoj utemeljenega suma vezalo na pravnomočno obtožnico in izdajo nepravnomočne obsodilne sodbe z dne 8. 5. 2023, s katero je bila obtožencu izrečena enotna kazen dve leti in enajst mesecev zapora. Pritožba pa z izpodbijanjem dokazne ocene, sprejete po sodišču prve stopnje v še nepravnomočni sodbi z dne 8. 5. 2023, ter posledičnim očitanjem zmotno ugotovljenega dejanskega stanja glede izpolnjenosti objektivnih in subjektivnih znakov obtožencu očitanih kaznivih dejanj, v predmetnem pritožbenem preizkusu ne more biti uspešna, saj je pravilnost in zakonitost sodbe z dne 8. 5. 2023 lahko le predmet pritožbenega preizkusa odločbe o glavni stvari.

6. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja tudi z zaključkom sodišča prve stopnje, da je pri obtožencu še vedno izkazan priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Pritožba, razen pavšalnih očitkov o pomanjkljivih in nerazumljivih razlogih, tega pripornega razloga ne izpodbija konkretizirano, temveč zgolj podaja lastne zaključke, da realna in konkretna ponovitvena nevarnost ne obstoji. Ker na take pavšalne očitke konkretnega odgovora sodišče druge stopnje ne more podati, se v izogib ponavljanju le sklicuje na pravilne in prepričljive razloge sodišča prve stopnje iz 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa ter poudarja, da pritožba neutemeljeno vztraja, da ponovitvena nevarnost pri obtoženemu ni podana.

7. Neogibno potrebnost, nujnost in sorazmernost pripora zagovornica izpodbija s trditvami o trajanju tega ukrepa. Vendar pa zagovornici ni mogoče pritrditi, da je pripor zoper obtoženca nesorazmeren ukrep že glede na čas pripora, kolikor se trajanje pripora (od 22. 2. 2022) vrednoti v luči (sicer nepravnomočno) izrečene mu kazni dveh let in enajstih mesecev zapora. Kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, teža očitane kriminalne dejavnosti, številčnost in raznovrstnost očitanih kaznivih dejanj, stopnja ogrožanja pravno zavarovane dobrine, obsežna predkaznovanost obtoženca ter njegova vztrajnost in intenzivnost pri izvrševanju očitanih kaznivih dejanj, utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje o sorazmernosti, nujnosti in neogibni potrebnosti pripora.

8. Pritožba se tako izkaže kot neutemeljena in ker tudi uradni preizkus ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, jo je bilo potrebno skladno s tretjim odstavkom 402. člena ZKP zavrniti.