Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba U 1591/2006

ECLI:SI:UPRS:2008:U.1591.2006 Upravni oddelek

zaščitena kmetija
Upravno sodišče
22. april 2008
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tudi, če so določene parcele po prostorskem aktu uvrščene med nezazidana stavbna zemljišča, je treba pri ugotavljanju, ali te parcele sestavljajo zaščiteno kmetijo, uporabiti določbe 6. člena ZKZ.

Izrek

Tožba se zavrne.

Tožnika sta dolžna povrniti stranki z interesom A.A. stroške postopka v višini 110, 16 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe.

Obrazložitev

: Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Upravne enote A., šifra ... z dne 9. 5. 2006, s katero je prvostopni organ odločil, da odločba Upravne enote A. št. ... z dne 24. 9. 2001, s katero je bila kmetija, ki je v lasti pok. B.B., določena za zaščiteno kmetijo, ostane v veljavi. Hkrati je bilo še odločeno, da stroškov postopka ni. Tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe navaja, da je bil v predmetni zadevi na predlog tožnikov obnovljen postopek, ki je bil končan z odločbo Upravne enote A. št. ... z dne 24. 9. 2001, s katero je bilo odločeno, da kmetija, ki je v lasti pok. B.B. izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo. Obnova navedenega postopka je bila dovoljena iz razloga, predvidenega v 9. točki 1. odstavka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ker tožnikoma ni bila dana možnost udeležbe v postopku. V obnovljenem postopku sta tožnika, kot dediča po pok. B.B., ki je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, vpisanih v vl. št. 99 k. o. B., vl. št. 26 k. o. C. ter vl. št. 11 k. o. C., ki se štejejo za zaščiteno kmetijo, navajala, da je večina teh nepremičnin po prostorskih aktih opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča. Drugostopni organ meni, da je odločitev upravnega organa prve stopnje v predmetni zadevi pravilna. Sklicuje se na 2. člen Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG, Ur. l. RS, št. 70/95 in 54/99 - odl. US), ki določa, kaj je zaščitena kmetija po tem zakonu, pri čemer za to določa dva pogoja, in sicer pogoj lastništva (1. odstavek 2. člena ZDKG) in pogoj, da gre za določen obseg primerljivih kmetijskih površin (2. odstavek 2. člena ZDKG). Sklicuje se tudi na 2. odstavek 4. člena tega zakona, po katerem se za določitev zaščitene kmetije glede lastništva in obsega zaščitene kmetije uporabljajo podatki iz zemljiške knjige, glede višine katastrskega dohodka pa podatki iz zemljiškega katastra. Nikjer v ZDKG ni določeno, da se nezazidana stavbna zemljišča ne štejejo v zaščiteno kmetijo. Upravni organ prve stopnje je pri ugotavljanju statusa zaščitene kmetije dolžan po uradni dolžnosti upoštevati podatke iz uradne katastrske evidence. Podatki o kmetijskih zemljiščih in gozdovih, o njihovih površinah in načinu rabe, o razredih, se upoštevajo na podlagi navedene uradne evidence in izdanih uradnih potrdil v skladu z 2. in 3. odstavkom 4. člena ZDKG. Po podatkih zemljiškega katastra, katerega stanje se ujema s stanjem zemljiške knjige, je razvidno, da je pok. B.B. lastnik nepremičnin, vpisanih v vl. št. 99 k. o. B. in vl. št. 26 k. o. C.in vl. št. 11 k. o. C., ki obsegajo 5,5553 ha primerljivih kmetijskih površin in so v lasti ene fizične osebe. Na določitev statusa zaščitene kmetije ne vpliva dejstvo, da je kakšno kmetijsko zemljišče ali več zemljišč zajetih v občinskem prostorskem planu in opredeljeno kot nezazidano stavbno zemljišče. Iz navedenih razlogov upravni organ druge stopnje meni, da je upravni organ prve stopnje v obnovljenem postopku pravilno ugotovil, da se dejansko in pravno stanje zadeve, na katero se opira zahtevek po izdaji odločbe št. ... z dne 24. 9. 2001, ni spremenilo. Zato je pritožbo pritožnikov -tožnikov zavrnil. Tožnika vlagata tožbo, ker menita, da takšna odločitev upravnega organa ni pravilna in uveljavljata tožbene razloge nepravilne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. V tožbi navajata, da drugostopni organ ni upošteval, da je večina navedenih nepremičnin po Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine A. ter dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Č., vseh za obdobje 1986 do 2000, za območje Občine D. (Uradni vestnik Občine D. št. 5/98, 6/98, 7/99 in 3/00) in Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC IV. - dolina E. (Uradni vestnik Občine D. št. 6/00) opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča, nekatera med njimi pa celo kot zazidana stavbna zemljišča. Upravni organ je svoje stališče obrazložil tako, da mora upravni organ pri svoji odločitvi upoštevati le zemljiškoknjižno in katastrsko stanje zemljišč. Vendar pa je očitno, da je velik del zemljišč (parc. št. 49/14, parc. št. 174/1, parc. št. 174/2, parc. št. 175, parc. št. 176/2, parc. št. 176/3, parc. št. 185, južni del parc. št. 184, parc. št. 67/1, parc. št. 67/2, parc. št. 67/3, parc. št. 91/1, parc. št. 91/6, parc. št. 110/1, parc. št. 172; vse k. o. C.) opredeljenih kot nezazidano stavbno zemljišče. Torej niso več kmetijska zemljišča in ne izpolnjujejo pogojev, da bi se zaščitila v smislu 2. člena ZDKG, zato tožnika smatrata, da pri kmetiji njunega pokojnega očeta ne gre več za zaščiteno kmetijo. Namen ZDKG ni ščititi nezazidana stavbna zemljišča, pač pa kmetijska zemljišča. Tožnika predlagata, da sodišče tožbi ugodi, odločbo upravnega organa druge stopnje z dne 26. 5. 2006 v zvezi z odločbo upravnega organa prve stopnje z dne 9. 5. 2006 pa spremeni tako, da se kmetiji pok. B.B. odvzame status zaščitene kmetije, podrejeno pa, da se odločba organa druge stopnje odpravi in zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe v tožbi iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Zastopnik javnega interesa udeležbe v tem postopku ni priglasil. Stranka z interesom v tem postopku A.A., ki ga zastopa odvetnik C.C., v odgovoru na tožbo navaja, da trditve tožnikov niso popolne, saj zamolčita, da so kot nepozidana stavbna zemljišča opredeljena tudi tista zemljišča, ki bi morala trajno ostati kot kmetijska zemljišča. Navaja, da je zainteresiran za to, da kmetija njegovega pokojnega očeta ostane še naprej zaščitena in je tudi res, da se poteguje za to, da to kmetijo podeduje on. Pri tem pa navaja, da tožnika s tem ne bosta v ničemer prikrajšana, on pa ne bo neupravičeno obogaten. Ker veljavni predpisi drobitve kmetije ne dopuščajo, ne bo mogel prodati niti ene parcele, ki je opredeljena kot nepozidano stavbno zemljišče, dokler je kmetija zaščitena. Sicer pa ima sam interes, da se čim več nepozidanih stavbnih zemljišč, če bo on dedič kmetije, vrne ponovno v skupino kmetijskih zemljišč. Zato bo sam pri Ustavnem sodišču RS sprožil postopek zaradi razveljavitve Odloka Občine D., s katerim so za nepozidana stavbna zemljišča bila razglašena tudi tista zemljišča, ki bi morala ostati trajno kmetijska zemljišča. Priglasil je tudi stroške odgovora na tožbo.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno izpolnjevanje pogojev za zaščiteno kmetijo. Po 2. členu ZDKG je zaščitena kmetija kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali v lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine (1. odstavek). Po 3. členu ZDKG obsega zaščitena kmetija vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko oz. gospodarsko proizvodnjo ter z njima povezane dejavnosti (kmetijska zemljišča, gozdovi, gospodarska in stanovanjska poslopja, kmetijske priprave, orodja in živina itd). Po 4. členu ZDKG zaščiteno kmetijo po 2. členu tega zakona določi po uradni dolžnosti z odločbo v upravnem postopku upravna enota, na območju katere leži pretežni del zemljišč, ki sestavljajo kmetijo (1. odstavek). Za določitev zaščitene kmetije se glede lastništva in obsega zaščitene kmetije uporabljajo podatki iz zemljiške knjige, glede višine katastrskega dohodka pa podatki iz zemljiškega katastra (4. člen). Po 6. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ - Uradni list RS, št. 59/96 s sprem. in dopol.) se določbe ZKZ o rabi in obdelovanju kmetijskih zemljišč uporabljajo tudi za zemljišča, ki so s planskim aktom določena za stavbna zemljišča oziroma za nekmetijske namene, dokler za njih ni v skladu s predpisi izdano dovoljenje za gradnjo oziroma drug ustrezen akt. Iz citiranih določb ZDKG je razvidno, da je zaščitena kmetija po tem zakonu tista kmetijska oz. kmetijsko gozdarska gospodarska enota, ki obsega od 5 do 100 ha primerljivih kmetijskih površin, če je v lasti ene fizične osebe ali pa v solasti v 2. členu navedenih solastnikov oz. sorodnikov, razen, če tako kmetijo sestavljajo izključno gozdovi. Krajevno pristojna upravna enota mora po uradni dolžnosti določiti zaščiteno kmetijo, ki izpolnjuje pogoje po 2. členu ZDKG, pri čemer mora upravna enota uporabiti uradne podatke iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra. Po citiranih določbah 6. člena ZKZ pa se določbe o rabi in obdelovanju kmetijskih zemljišč uporabljajo tudi za zemljišča, ki so s planskim aktom določena za stavbna zemljišča oziroma za nekmetijske namene, dokler za njih ni v skladu s predpisi izdano dovoljenje za gradnjo oziroma drug ustrezen akt. Ob upoštevanju citiranih določb ZDKG in ZKZ je tožena stranka utemeljeno ugotovila, da tvorijo v obravnavanem primeru sporne nepremičnine zaščiteno kmetijo po določbah ZDKG, saj so izpolnjeni vsi pogoji za razglasitev zaščitene kmetije po kriterijih iz 2. in 3. člena ZDKG, prav tako za predmetna zemljišča ni bilo izdano dovoljenje za gradnjo oziroma drug takemu dovoljenju ustrezen akt po določbah 6. člena ZKZ.

Na podlagi povedanega tožbeni ugovori, iz katerih izhaja, da se predmetne nepremičnine ne bi smele razglasiti za zaščiteno kmetijo iz razloga, ker je večina predmetnih zemljišč s prostorskimi akti opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča, nekatera pa celo kot zazidana stavbna zemljišča, niso utemeljeni. Kot povedano, je upravni organ dolžan upoštevati podatke iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra, kot je to določeno v 2. odstavku 4. členu ZDKG, sam status nezazidanih stavbnih zemljišč pa še ne pomeni, da se njive, travniki in druga kmetijska zemljišča, ki so po prostorskem aktu uvrščena med nezazidana stavbna zemljišča, ne uporabljajo za kmetijstvo v sklopu kmetijskih zemljišč. Tudi, če so določene parcele po prostorskem planu uvrščene med nezazidana stavbna zemljišča in bi bila opredeljena kot stavbna zemljišča, je treba pri ugotavljanju, ali te parcele sestavljajo zaščiteno kmetijo, uporabiti določbe 6. člena ZKZ, po katerih se določbe ZKZ o rabi in obdelovanju kmetijskih zemljišč uporabljajo tudi za zemljišča, ki so s planskim aktom določena za stavbna zemljišča oziroma za nekmetijske namene, dokler za njih ni v skladu s predpisi izdano dovoljenje za gradnjo oziroma drug ustrezen akt. Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, ZUS-1), v zvezi z 2. odstavkom 105. člena tega zakona, kot neutemeljeno zavrnilo.

Stroškovnemu zahtevku stranke z interesom A.A., ki je svoje pravice opiral na odločitev, kakršno je sprejela tožena stranka, in ki jo je sodišče potrdilo, je sodišče ugodilo na podlagi 1. odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/07 UPB 3), ki se v zadevi uporablja v zvezi s 1. odstavkom 23. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 do 70/00, v nadaljevanju ZUS), slednji pa v zvezi s s 104. členom ZUS-1. Kot potrebne stroške je priznalo stroške za odgovor na tožbo v višini prijavljenih 200 točk ter tako priznane stroške povečalo za zahtevani 20 % DDV. Glede na vrednost točke po prvem odstavku 15. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03), znašajo priznani stroški 110,16 eura.

Pouk o pravnem sredstvu temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1 v zvezi z določbo 1. odstavka 107. člena tega zakona.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia