Jedro

Delavec ima zaradi kršitve obveznosti delodajalca (neplačilo prispevkov za socialna zavarovanja) pravico do sodnega varstva v individualnem delovnem sporu, katerem je upravičen zahtevati, da sodišče naloži delodajalcu obračun in plačilo prispevkov iz njegove bruto plače. Tožena stranka je prispevke za socialna zavarovanja plačala šele po vložitvi tožbe. Glede na to je dolžna tožnici, ki je tožbo umaknila, povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica tožbo zoper toženo stranko dne 20. 4. 2012, umaknila (I. točka izreka). Postopek je ustavilo (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 463,30 EUR v 15 dneh pod izvršbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku tega roka do plačila (III. točka izreka).

Zoper odločitev o stroških postopka (III. točka izreka) se pritožuje tožena stranka zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter tožnici naloži v plačilo pravdne in pritožbene stroške tožene stranke, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Tožnica je v tožbi zahtevala, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 1. 2012 razveljavi, ugotovitev, da ji delovno razmerje ni prenehalo in še traja, plačilo prispevkov za socialno varnost in plačilo stroškov postopka. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je do umika tožbe prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, zato je odločilo, da je stroške postopka dolžna nositi tožena stranka. Meni, da so brezpredmetne navedbe tožnice, da je tožena stranka šele po vložitvi tožbe plačala prispevke. Tožena stranka je v vlogi z dne 21. 3. 2012 pojasnjevala, da tožnica ni aktivno legitimirana za vložitev zahtevka na plačilo prispevkov, saj je za to pristojna le davčna uprava RS kot upnik. Prispevki za socialno varnost so ena od davčnih terjatev, davčni organi pa so posledično tisti, ki navedene terjatve izterjujejo. Tožena stranka meni, da odločanje o terjatvi tožnice iz naslova neplačila prispevkov za socialno varnost ne sodi v sodno pristojnost, zato bi moralo ta del zahtevka sodišče prve stopnje zavreči že po uradni dolžnosti. Sodišče pa je svojo odločitev celo oprlo na zahtevek, o katerem ne bi smelo odločati. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14.točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 463,30 EUR z utemeljitvijo, da je tožnica upravičena do stroškov postopka, ker je tožbo umaknila, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo na določbi 158. člena ZPP, ki v prvem odstavku določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo predvsem na dejstvu, da je bila tožba za plačilo neplačanih prispevkov potrebna, ne pa na dejstvu, da dejansko tožena stranka tožnici ni podala odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka neutemeljeno uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbo v delu zahtevka na plačilo neplačanih prispevkov zavreči, ker ta del zahtevka ne spada v sodno pristojnost. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima delavec zaradi kršitve obveznosti delodajalca (neplačevanje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja) pravico do sodnega varstva v individualnem delovnem sporu, v katerem je upravičen zahtevati, da sodišče naloži delodajalcu obračun in plačilo prispevkov iz njegove bruto plače pristojnim organom, kar je v skladu z dosedanjo sodno prakso pritožbenega sodišča. Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožena stranka šele po vložitvi tožbe plačala za tožnico neplačane prispevke, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep o povrnitvi stroškov postopka tožnici, ki je tožbo umaknila. Tožnica je tožbo v celoti umaknila, stroške pa je priglasila le v zvezi z neplačilom prispevkov, ki jih ji je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).