Jedro

Vsebinski razlog za zavrnitev stranske udeležbe tožniku je utemeljen v določbah 330. člena do 332. člena ZZavar-1. Iz navedenih določb ne izhaja, da bi se z odločbo odvzemu dovoljenja zavarovalnici, za kar gre v obravnavanem primeru, poseglo v kakršnekoli pravice delničarjev, ki izhajajo iz ZGD-1. Po navedenih določbah ZZavar-1 pravne posledice, ki med drugim vplivajo na določene korporacijske pravice delničarjev, nastopijo šele z odločbo o začetku prisilne likvidacije, kar pa ni obravnavani primer.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Agencija za zavarovalni nazor (v nadaljevanju Agencija) je s sklepom zahtevi tožnika z dne 30. 5. 2022 za priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku izdane odločbe Agencije 40105-3/2021 z dne 19. 5. 2022, delno ugodila, in mu priznala položaj stranskega udeleženca v stanju izdane odločbe, in sicer glede 3. točke izreka, ki glasi: „Agencija bo javno objavila informacije o izrečenem ukrepu nadzora, in sicer o kršitelju (firma in sedež zavarovalnice iz 1. točke izreka), o kršitvi iz 1. točke izreka (opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev ter naravo ugotovljenih kršitev) in o izreku ukrepa iz 2. točke izreka, ko bo postala odločitev o izreku ukrepa pravnomočna. Informacija o ukrepu bo objavljena dve leti“. V preostalem je zahtevo za priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku zgoraj navedene izdane odločbe, glede točk 1., 2. in 4. izreka, zavrnila.

2. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je Agencija 19. 5. 2022 izdala zgoraj navedeno odločbo (v nadaljevanju Odločba), s katero je ugotovila, da A., d.d. (v nadaljevanju A., tudi Zavarovalnica) ne izpolnjuje več pogojev, ki se zahtevajo za pridobitev dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v skladu z Zakonom o zavarovalništvu (v nadaljevanju ZZavar-1) (točka 1 izreka), da se Zavarovalnici odvzame dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov (točka 2 izreka), da bo Agencija javno objavila informacije o izrečenem ukrepu nadzora (točka 3 izreka) in da mora Zavarovalnica plačati Agenciji nadomestilo v višini 2.520,00 EUR (točka 4 izreka). Tožnik je z zahtevo 3. 6. 2022 priglasil udeležbo v postopku odvzema dovoljenja v smislu 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zahteva vročitev Odločbe, predlaga njeno odpravo ob smiselni uporabi 273. člena ZUP in vlaga ugovor zoper 3. točko izreka Odločbe. V utemeljitvi svojega pravnega interesa navaja, da Odločba posega v njegovo pravno korist kot delničarja A., saj odvzem dovoljenja Zavarovalnici za opravljanje zavarovalnih poslov povzroči prenehanje upravičenosti delničarja, ki izhajajo iz delnic, in sicer pravice do udeležbe pri upravljanju družbe in do dela dobička. Toženka je obvestila A. (tretji odstavek 142. člena ZUP), ki je odgovorila, da se z udeležbo tožnika strinja, iz razlogov, kot jih toženka povzema na strani 4 izpodbijanega sklepa. Toženka se sklicuje na 43. člen in 142. člen ZUP v povezavi z drugim odstavkom 427. člena ZZavar-1. Ugotavlja, da je tožnikov pravni interes podan le glede 3. točke izreka Odločbe. Na podlagi 3. točke tretjega odstavka 281. člena ZZavar-1 se tožnik lahko šteje za vpleteno osebo, ki bi ji objava informacij o izrečenem ukrepu utegnila posegati v njene pravne koristi. O ugovoru zoper 3. točko izreka Odločbe, ki ga je tožnik vložil z isto vlogo, bo toženka odločila s posebno odločbo. V zvezi s preostalimi točkami izreka Odločbe toženka ugotavlja, da pravni interes, ki ga tožnik zatrjuje, ne temelji na neposredni na zakon ali drug predpis oprti osebni (pravni) koristi tožnika, saj se postopek odvzema dovoljenja neposredno nanaša zgolj na A., na tožnika kot delničarja pa zgolj posredno in da ZZavar-1 ne določa, da bi se že z odločbo odvzemu dovoljenja na kakršen koli način delničarjem odvzelo korporacijske pravice oziroma pravice iz delnic. Delničar svoje pravice iz delnic kljub odvzemu dovoljenja še vedno ohrani in pravne posledice, ki med drugim vplivajo na določene korporacijske pravice delničarjev, nastopijo šele z odločbo o začetku prisilne likvidacije (členi 330 do 332 ZZavar-1). ZZavar-1 v postopku izdaje odločbe o začetku prisilne likvidacije daje delničarju možnost sodelovanja z izpodbijanjem odločbe o začetku prisilne likvidacije (451. člen ZZavar-1). Gre za dva ločena postopka. Tožnik svoje pravne koristi v tem postopku ne more utemeljevati s sklicevanjem na vodenje postopka prisilne likvidacije. Nerelevantne so tudi navedbe glede vloženega predloga za dopustitev revizije zoper odločbo o zavrnitvi soglasja za pridobitev kvalificiranega deleža v A. Svoje pravne koristi tožnik uveljavlja v ločenem postopku, pri čemer odvzem dovoljenja Zavarovalnici ni vezan na predhodno izčrpanje izrednih pravnih sredstev. Za presojo pravnega interesa je dejstvo, da naj bi tožnik v vmesnem času začel postopek prodaje svojih delnic, nepomembno, saj je bil odvzem dovoljenja posledica dejstva, da delničar predhodno ni pridobil dovoljenja za pridobite kvalificiranega deleža in ne dejstva, da je še vedno imetnik delnic, oziroma da teh še ni prodal. Toženka se opredeljuje tudi do navedb A. in jih kot nerelevantne in neutemeljene zavrača, za kar pojasni razloge (stran 4 obrazložitve).

3. Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločitev v delu, v katerem je toženka zavrnila pravico tožnika do stranske udeležbe v postopku v zvezi z 1., 2. in 4. točko izreka Odločbe o odvzemu dovoljenja. Dejstvo, da tožnik kot stranski udeleženec ni sodeloval v upravnem postopku do dokončnosti izpodbijane odločbe, ne more biti ovira za odločanje in priznanje aktivne legitimacije tožniku. Toženka je zahtevo tožnika za priglasitev stranske udeležbe meritorno obravnavala in z izpodbijanim sklepom zavrnila zahtevo za udeležbo. Sodišče ne sme odreči vsebinske presoje izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 17. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V upravno-sodni praksi je res zavzeto stališče, da je tožnik lahko stranka upravnega spora le, če je pridobil položaj udeleženca pred dokončnostjo upravnega spora, ker ima pravico z izrednim pravnim sredstvom (obnova postopka po 9. točki prvega odstavka 260. člena ZUP) sanirati to kršitev v okviru upravnega postopka.

4. Po ZZavar-1 so izključena izredna pravna sredstva zoper dokončni upravni akt (tretji in četrti odstavek 427. člena ZZavar) in bi bilo v nasprotju z 22. členom in 23. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), da tožnik, ki mu je toženka neutemeljeno odrekla možnost sodelovanja v upravnem postopku, da sodnega varstva ne more uveljavljati v upravnem sporu, saj nima drugega sodnega varstva. Pod točko II tožbe poda opis dejanskega stanja. Toženka je zoper A. začela postopek odvzema dovoljenja, tožnika ni nikoli povabila, da bi se vključil v postopek. Zavarovalnici je šest krat podaljševala rok za izjasnitev o razlogih za odvzem dovoljenja v zvezi s postopkom prodaje deleža (delnic), ki ga je začel voditi tožnik, sledeč stališču toženke, da je sanacija domnevne kršitve mogoča ob prodaji delnic tretji osebi in je zaključil prodajni postopek 13. 5. 2022. Slednje toženki sporočil, ki pa je izdala takoj zatem sporno Odločbo o odvzemu dovoljenja ter je nato tožnik priglasil udeležbo v postopku in vložil ugovor zoper 3. točko izreka na podlagi 3. točke tretjega odstavka 281. člena ZZavar-1. V zvezi s tem delom Odločbe (odločitev o objavi podatkov o ukrepu nadzora) je toženka z izpodbijanim sklepom tožniku priznala pravico do udeležbe. Predlaga zaslišanje zakonitega zastopnika tožnika o navedenih dejstvih.

5. Tožnik uveljavlja kršitev pravice do izjave v postopku. Tožniku ni bila omogočena udeležba v postopku. Še več. Ključni materialnopravni razlog za izdajo Odločbe temelji na presoji toženke, da se ne upošteva vloga tožnika z dne 13. 5. 2022, s katero je toženko obvestil, da je sklenil pogodbo o prodaji delnic, s čimer se domnevna kršitev, ki se očita Zavarovalnici, lahko odpravi, saj bi novi kupec lahko pridobil dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža. Toženka ni upoštevala odločilno vlogo tožnika z dne 13. 5. 2022 z argumentacijo, da je ni vložila stranka postopka. Najkasneje v tem trenutku bi morala po uradni dolžnosti vključiti tožnika v postopek. Sklicuje se na člene 43, 44 in 143 ZUP, ki jih citira. Tožnik je večinski delničar z 96,33 % deležem v kapitalu A. in ima enak delež glasovalnih pravic oziroma jih izvršuje le 9,99 %. Za presojo pravnega interes v tem postopku je relevantno tudi, da je Odločba utemeljena z domnevno kršitvijo tožnika. Zato ima po stališču tožnika, kot večinskega lastnika, iz čigar sfere naj bi izvirala domnevna kršitev, tožnik pravni interes za udeležbo v postopku odvzema dovoljena Zavarovalnici. Odločba, ki se javno objavi, neposredno vpliva na pravne koristi tožnika. Poleg tega je toženka tudi začela postopek prisilne likvidacije, kot samodejno posledico Odločbe. Z začetkom postopka prisilne likvidacije delničarji izgubijo glasovalne pravice (drugi odstavek 330. člena ZZavar-1), kar pomeni, da Odločba neposredno posega v pravno korist delničarja Zavarovalnice in sicer pravico do udeležbe pri upravljanju in pravico do dela dobička in neposredno posega v pravni položaj delničarja oziroma pravice, zagotovljene na podlagi zakona.

6. Odločitev toženke je očitno (prima facie) nepravilna, saj se pravica do udeležbe nanaša na določen postopek kot celoto in ne le v „delu postopka“, saj to pojmovno ne obstaja. Odločitev o objavi ukrepa nadzora po 3. točki tretjega odstavka 281. člena ZZavar-1 ni samostojen predmet postopka, temveč le posledica Odločbe. Če obstaja pravni interes v zvezi z objavo, ima tožnik zagotovo tudi pravico sodelovati v celotnem postopku, saj svoje pravice ne more varovati le z ugovorom, da objava ni dopustna, saj bi uspeh lahko dosegel tudi z ugovorom, da domnevna kršitev ne utemeljuje izreka ukrepa odvzema dovoljenja.

7. Nerazumna je obrazložitev toženke ,,da ima tožnik kot večinski delničar pravico do udeležbe v postopku odločanja o prisilni likvidaciji, saj se tu ne presoja razlogov za odvzem dovoljenja in se s tem izvotli tožnikova pravica do izjave in možnost učinkovitega varstva pravic. Drugi odstavek 312. člena ZZavar-1 določa skupno obravnavanje razlogov za odvzem dovoljenja in prisilno likvidacijo. Ker ima tožnik nesporno pravico sodelovati v postopku prisilne likvidacije, je nemogoče s sklicevanjem na ločenost postopkov onemogočiti tožniku sodelovanje v tem postopku. Ne strinja se z obrazložitvijo, da naj bi sporočilo 13. 5. 2022 vsebovalo le „enostransko parafirano besedilo pogodbe“, saj sta bili priloženi podpisani ponudba in sprejem ponudbe s strani kupca. Tožnik meni, da je izpodbijani sklep materialno zmoten, posega v ustavno pravico tožnika do izjave, zaradi obrazložitve, ki je sama s seboj v nasprotju, pa so kršena pravila postopka. Sodišču predlaga, da opravi glavno obravnavo in izvede predlagane dokaze ter izpodbijani sklep odpravi v drugem odstavku izreka (verjetno pravilno v tretjem odstavku izreka - opomba sodišča), s katerim je toženka zavrnila zahtevo tožnika za priznanje položaja stranskega udeleženca glede točk 1, 2 in 4 Odločbe, toženki pa naloži plačilo stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. V odgovoru na tožbo toženka navaja, da tožniku ni bilo onemogočeno sodelovanje v postopku izdaje Odločbe, saj ga tožnik ni zahteval. Stransko udeležbo je priglasil šele po izdaji in dokončnosti Odločbe. Tožnik je bil že 5. 8. 2021 seznanjen, da teče postopek odvzema dovoljenja zoper Zavarovalnico. Tožnikovo ravnanje kaže na to, da ni imel namena sodelovati in da je stransko udeležbo priglasil šele po dokončnosti Odločbe, zato da bi lahko vložil tožbo in poskušal zavleči postopek odvzema dovoljenja Zavarovalnici, ki ga je povzročil sam, zato se glede na svojo pasivnost neutemeljeno sklicuje na določbe ZZavar-1, da izredna pravna sredstva zoper dokončni upravni akt niso dopustna in da ga toženka nikdar ni povabila, da bi se vključil v postopek. Toženka ga v postopek ni povabila, ker ne izkazuje pravnega interesa. Pravni interes, ki ga zatrjuje tožnik, ne temelji na neposredni na zakon ali drug predpis oprti osebni (pravni) koristi tožnika, saj se postopek odvzema dovoljenja nanaša zgolj na Zavarovalnico, na tožnika kot delničarja pa zgolj posredno. ZZavar-1 ne določa, da bi se že z odločbo o odvzemu dovoljenja na kakršen koli način delničarjem odvzelo korporacijske pravice oziroma pravice iz delnic. Pravne posledice, ki med drugim vplivajo na določene (ne pa vse) korporacijske pravice delničarjev, nastopijo šele z odločbo o začetku prisilne likvidacije (členi 330 do 332 ZZavar-1). Tožnik ima kot delničar Zavarovalnice možnost uveljavljati svojo neposredno, na zakon oprto korist, v drugih postopkih po ZZavar-1, ki so ločeni od postopkov odvzema dovoljenja. Tožnik je imel najprej možnost varovati svojo pravno korist že v pravnomočno končanem postopku izdaje zavrnilne odločbe glede dovoljenja za pridobite kvalificiranega deleža v Zavarovalnici, ki je bila neposreden razlog za odvzem dovoljenja. Po drugi strani pa ima tožnik možnost svojo pravno korist uveljavljati še v postopku odločanja o začetku prisilne likvidacije (451. člen ZZavar-1), ki sledi odvzemu dovoljenja (v zvezi s tem že teče pred Upravnim sodiščem RS spor I U 1105/2022). Gre za ločene postopke. Toženka je v slednjem tožniku priznala status stranskega udeleženca. Delna ugoditev zahtevi za stransko udeležbo je dopustna. Objava ukrepa nadzora po 281. členu ZZavar-1 je od samega odvzema dovoljenja ločen ukrep, zanj obstajajo ločena pravna podlaga, ločeni pogoji (drugi in tretji odstavek 281. člena ZZavar-1) in posebno pravno sredstvo (ugovor po petem odstavku 281. člena ZZavar-1). S priznanjem stranske udeležbe v zvezi z objavo ukrepa nadzora toženka ni avtomatično priznala tudi stranske udeležbe v postopku odvzema dovoljenja. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne in tožniku naloži plačilo stroškov z zamudnimi obrestmi.

9. Stranka z interesom na tožbo v tem postopku ni odgovorila.

10. V pripravljalnih vlogah tožnik dodatno utemeljuje svoje argumente in podaja pojasnila glede pravnega interesa za stranko udeležbo v postopku. Med drugim navaja, da drugi odstavek 312. člena ZZavar-1 določa skupno obravnavanje razlogov za odvzem dovoljenja in prisilno likvidacijo in da Agencija oba postopka združi, če so hkrati podani razlogi za odvzem dovoljenja in začetek prisilne likvidacije, sicer se postopek umetno razdeli s ciljem, da se delničarjem onemogoči pravica do izjave. Očitno je likvidacija v tem primeru neposredna posledica odvzema dovoljenja, četudi formalno korporacijske pravice odvzame šele odločba o začetku prisilne likvidacije. Tožnik tudi meni, da je zakonska rešitev glede začetka prisilne likvidacije v nasprotju z Ustavo, saj je odločitev nepovratna in jo sodišče v upravnem sporu ne more odpraviti ter gre za kršitev jamstev iz 25. člena Ustave. Z likvidacijo nastane nepopravljiva škoda, ki je ni mogoče nadomestit z odškodninsko odgovornostjo. Bistveno je, da je s tem, ko je toženka priznala pravni interes tožniku, da nasprotuje objavi ukrepa, priznala, da ima tožnik tudi pravni interes nasprotovati izreku tega ukrepa.

11. V pripravljalni vlogah toženka dodatno pojasnjuje svoja stališča in navaja argumente zanje. Med drugim navaja, da združitev postopkov nima zveze z zagotavljanem pravice delničarjev do sodelovanja ali pravice do izjave v postopku odvzema dovoljenja Zavarovalnici, temveč zagotavljanju procesne ekonomije. Tudi niso relevantni razlogi o domnevni neustavnosti ureditev ZZavar-1 glede začetka postopka prisilne likvidacije v tem postopku. Res je, da se ukrep ne more objaviti, če ni prej izrečen, vendar pa se tudi lahko ukrep izreče in se ne objavi, kar pomeni, da objava ni nujna posledica izreka ukrepa. Glede objave ukrepa so obstajali specifični razlogi, saj se po 3. točki tretjega odstavka 281. člena ZZavar-1 tožnik lahko šteje za vpleteno osebo, ki bi ji objava informacij o izrečenem ukrepu nadzora utegnila posegati v njene pravne koristi.

**K točki I izreka:**

12. Tožba ni utemeljena.

13. V obravnavani zadevi dejansko stanje ni sporno. Tožniku kot delničarju toženka ni priznala položaja stranskega udeleženca v postopku odvzema dovoljenja Zavarovalnici po vlogi tožnika z dne 30. 5. 2022 glede točk 1, 2 in 4 izreka Odločbe.

14. Toženka je udeležbo v postopku odvzema dovoljenja Zavarovalnici zavrnila na pravni podlagi 43. člena v povezavi z 142. členom ZUP1 (v povezavi z drugim odstavkom 427. člena ZZavar-1, ki napotuje na uporabo ZUP). Po 43. členu ZUP se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže svoj pravni interes t.j. izkaže, da vstopa v postopek zaradi varstvo svojih pravnih koristi (prvi odstavek). Pravna korist je neposredna na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek).

15. Vsebinski razlog za zavrnitev stranske udeležbe tožniku, kot ga navaja toženka, je tudi po presoji sodišča utemeljen v določbah 330. člena do 332. člena ZZavar-1. Iz navedenih določb ne izhaja, da bi se z odločbo odvzemu dovoljenja zavarovalnici, za kar gre v obravnavanem primeru, poseglo v kakršnekoli pravice delničarjev, ki izhajajo iz Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Tega tudi tožnik ne zatrjuje. Po navedenih določbah ZZavar-1 pravne posledice, ki med drugim vplivajo na določene korporacijske pravice delničarjev, nastopijo šele z odločbo o začetku prisilne likvidacije, kar pa ni obravnavani primer. Navedbe tožnika, da je večinski delničar z 96,33 % deležem v kapitalu Zavarovalnice in z (le) 9,99 % glasovalnih pravic, niso sporne. Okoliščina, ki naj bi bila pomembna po mnenju tožnika za presojo pravnega interesa v tem postopku, da je bila Odločba utemeljena z domnevno kršitvijo tožnika, ki ni pridobil dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v Zavarovalnici, pa ni relevantna v tem postopku, saj (kot izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa) ima oziroma je imel tožnik možnost varovati svojo pravno korist že v pravnomočno končanem postopku izdaje zavrnilne odločbe glede tega (v predhodnem postopku pridobitve dovoljena za pridobitev kvalificiranega deleža tožnika). Prav tako toženka v svoji obrazložitvi (in odgovoru na tožbo) pravilno pojasni, da bo tožnik svoj pravni interes kot delničar po ZGD-1 lahko uveljavljal (tudi) v postopku prisilne likvidacije Zavarovalnice po 451. členu ZZavar-1, s čimer se strinja tudi sodišče. Iz odgovora toženke pa izhaja, da je v tej zvezi v postopku prisilne likvidacije Zavarovalnice toženka tožniku že tudi priznala položaj stranskega udeleženca.

16. Ob takem stanju stvari, ki ni sporno, pa sodišče ne sledi razlogom tožnika, da je kršena pravica tožnika do izjave v postopku in ki naj bi preraslo v kršitev ustavnih procesnih jamstev (členi 22 in 23 Ustave), saj ne gre za takšno situacijo, kot želi prikazati tožnik, ko meni, da so mu kršene navedene pravice, ker mu toženka ni omogočila stranske udeležbe v postopku odvzema dovoljenja A., d.d. 17. Toženka je argumente, na podlagi katerih izhaja zaključek, da tožnik ni izkazal pravnega interesa za vstop v postopek odvzema dovoljenja Zavarovalnici, argumentirano pojasnila, pri čemer je materialno pravo, ki se nanj sklicuje, tudi pravilno uporabila. Z njenimi razlogi, iz katerih izhaja zaključek, da v izpodbijanem delu sklepa tožnik nima pravice do stranske udeležbe, ker njegov pravni interes, torej neposredno na zakon oprta osebna korist tožnika, v postopku odvzema dovoljenja Zavarovalnici, ni izkazan, se strinja tudi sodišče. 18. Tožbene navedbe, da je tožnik z dopisom z dne 13. 5. 2022 obvestil Agencijo o dejstvu prodaje delnic, na drugačno odločitev glede obstoja pravnega interesa za sodelovanje v tem postopku odvzema dovoljenja Zavarovalnici ne vpliva. Kot je toženka pojasnila, je tožnik kot delničar imel pravico in možnost varovati svojo pravno korist v postopku izdaje dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, in bo imel (oziroma že ima status stranskega udeleženca) tudi v postopku prisilne likvidacije Zavarovalnice, kjer bo tudi po presoji sodišča kot delničar lahko aktivno sodeloval in varoval svoje pravne koristi po ZGD-1, ki izhajajo korporacijskih pravic oziroma iz delnic. Tudi po presoji sodišča gre za ločene postopke, kjer so stranke materialno-pravno določene po ZZavar-1 in zato tožniku v postopku odvzema dovoljenja Zavarovalnici zgolj na podlagi dejstva, da je delničar, položaj stranskega udeleženca po ZZavar-1 ne gre, saj navedeni postopek tudi po presoji sodišča na njegov pravi položaj kot delničarja iz naslova korporacijskih pravic in delnic, ne vpliva.

19. Sodišče kot nerelevantno zavrača razlogovanje tožnika, da pravica do udeležbe „v delu postopka“ ne obstaja. Kot pojasni toženka v odgovoru na tožbo, gre pri objavi ukrepa nadzora po 281. členu ZZavar-1 za ločen ukrep, ki vsebuje svoje razloge oziroma pravno podlago in posebno pravno sredstvo, zato je toženka v tem delu imela pravno podlago, za ugotavljanje pravnega interes tožnika, in ga je tudi je priznala, kar tožnik sicer ne izpodbija. Nima pa prav tožnik, kolikor meni, da priznanje pravnega interesa v tem delu Odločbe pomeni avtomatično priznanje pravnega interesa tudi glede samega izreka ukrepa. Za slednje je toženka pojasnila razloge, zakaj meni, da tožnik ni izkazal pravnega interesa, kot že zgoraj povedano, zato je toženka v tem delu utemeljeno zavrnila tožnikovo zahtevo za vstop v postopek, kar je tudi obrazložila, kar je mogoče preizkusiti.

20. Tožbene navedbe, da bi toženka morala združiti postopka odločanja o odvzemu dovoljenja Zavarovalnici in odločanja o začetku postopka prisilne likvidacije (drugi odstavek 312. člena ZZavar-1) na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva, saj v konkretnem primeru postopka nista bila združena in to po ZZavar-1 tudi ni obvezno (gre zgolj za zagotavljanje procesne ekonomije). Za ta postopek pa so nerelevantni tudi tožbeni ugovori glede protiustavnosti določb ZZavar-1 glede ureditve postopka likvidacije, kar ni predmet tega postopka, zato se sodišče do tega posebej ne opredeljuje.

21. Tožbene navedbe, da je tožnik obvestil toženko o prodaji delnic, so brezpredmetne in na odločitev nimajo vpliva, kar pojasni tudi toženka v svoji obrazložitvi, saj toženka iz tega razloga Zavarovalnici ni odvzela dovoljenja, marveč zato, ker tožnik ni predhodno pridobil dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v Zavarovalnici. Očitek, da Odločba, ki se javno objavi, neposredno vpliva na pravne koristi tožnika, pa ni utemeljen v smislu, kot meni tožnik, da so prizadete s tem njegove pravne koristi, saj je v tem delu (glede javne objave Odločbe) toženka tožniku priznala udeležbo v postopku in si tožnik v tem postopku glede tega ne more izboljšati svojega pravnega položaja, kar tožnik tudi ne izpodbija.

22. Po povedanem je materialno pravo pravilno uporabljeno, sodišče tudi ni našlo očitanih kršitev pravil postopka, saj se izpodbijano odločitev da preizkusiti, sodišče očitane neskladnosti med izrekom in obrazložitvijo ni našlo kot tudi ne očitanih kršitev Ustave. Ker je po povedanem sklep v izpodbijanem delu pravilen in zakonit, sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi uradoma, je na podlagi 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

23. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji) na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji. V zadevi dejansko stanje ni sporno. Dejstva, ki jih tožnik v tožbi navaja (in ki jih želi s svojim zaslišanjem potrditi), niso sporna in jih je mogoče ugotoviti tudi brez izvedbe predlaganega dokaza, nespornih dejstev pa tudi sicer ni treba posebej ugotavljati. V obravnavani zadevi gre predvsem za razlago prava in sicer ali je tožnik izkazal svoj pravni interes na podlagi navedenih določb ZZavar-1. 1 Po prvem odstavku 142. člena ZUP v primeru, če zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka, in izda o tem pisni sklep. Po petem odstavku tega člena navedena določba velja tudi za stranske udeležence.