Jedro

Iz izreka sklepa izhaja, da je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo in dopolnilno sodbo, ne pa tudi drugih dejanj sodišča prve stopnje. Če pritožbeno sodišče razveljavi le sodbo in v izreku sklepa navede, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in pri tem ne navede, katera dejanja sodišča poleg sodbe je pritožbeno sodišče (še) razveljavilo, sodišče v novem postopku izda (le) novo sodbo.

Izrek

Pritožbama se ugodi, sodba in dopolnilna sodba se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna objaviti popravek objavljenega obvestila v informativni oddaji D. med 19:00 in 19:30 uro, v roku 8 dni pod izvršbo, skladno z določili Zakona o medijih, ki se glasi: Popravek „Rektor U. ne laže“. Novinarka E. C. je v prispevku z naslovom „Zapletanje rektorja A. A.“ neresnično navajala, da je rektor U. prof. dr. A. A. novinarjem in javnosti lagal, ko je novinarjem na tiskovni konferenci dne 5. 3. 2014 v zvezi s kriminalistično preiskavo na univerzi navedel, da on tega ni prijavil. V odredbi preiskovalne sodnice, ki so jo kriminalisti izročili ob prihodu na univerzo, namreč piše, da je izdana na podlagi prijave Urada za nadzor proračuna pri Ministrstvu za finance (MF-UNP) z dne 22. 11. 2012. Tudi niso bile resnične navedbe novinarke, da je rektor, takoj zatem, ko je prejel vprašanje uredništva, obrnil ploščo. O kazenski ovadbi z dne 24. 7. 2013, ki je bila podana zoper nekdanje storilce, je namreč U. obvestila javnost že dne 28. 10. 2013 v odgovoru na anonimko iz oktobra 2013. Prav tako je bilo pismo zaposlenim na univerzi pripravljeno že pred postavitvijo vprašanj novinarke. Tudi ne držijo očitki novinarke, da se rektor ne odziva na vprašanja in pozive, saj sta novinarko rektor in predstavnica za odnose z javnostmi U. večkrat, tako kot druge novinarje, povabila na pogovor, na katerega pa se ni odzvala. Z dopolnilno sodbo je sodišče prve stopnje znova odločilo o tožbenem zahtevku, ki je bil zavrnjen s sodbo, s tem, da je bil dodan odstavek, da se objava popravka nanaša na dne 17. 3. 2014 objavljen prispevek novinarke E. C. z naslovom „Zapletanje rektorja A. A. “ v D., ki je bil predvajan na T. med 19.00 in 19.30 uro.

2. Tožnik v pritožbah izpodbija sodbo in dopolnilno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) in v pritožbi zoper sodbo v nadaljevanju navaja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker ni odločilo o tožbenem zahtevku, kot je bil postavljen v pripravljalni vlogi z dne 14. 5. 2014. Izpustilo je del zahtevka, v katerem je bilo navedeno, da se objava popravka nanaša na dne 17. 3. 2014 objavljen prispevek novinarke E. C. z naslovom „Zapletanje rektorja A. A.“ v D., ki je bil predvajan na T. med 19:00 in 19:30 uro. Prvo sodišče je storilo tudi absolutno bistveno kršitev postopka, ker ni zaslišalo rektorja U. in predstavnice za stike z javnostjo, v nadaljevanju pa tudi podrobneje izpodbija dejanske in materialnopravne ugotovitve sodišča prve stopnje, zaradi katerih je prvo sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo(2). V pritožbi zoper dopolnilno sodbo tožeča stranka navaja, da je prvo sodišče v obrazložitvi te sodbe navedlo, da je pomotoma izpadel del tožbenega zahtevka. Prvo sodišče verjetno misli na del zahtevka, v zvezi s katerim je tožeča stranka dala predlog za izdajo dopolnilne sodbe, v kateri sta navedena datum in ura, ko je bil prispevek objavljen, o katerem prvo sodišče s sodbo ni odločilo. Iz izreka dopolnilne sodbe izhaja, da je prvo sodišče o zahtevku kot celoti znova odločilo z dopolnilno sodbo, čeprav je o istem zahtevku že odločalo s sodbo. S tem je prvo sodišče bistveno kršilo določbo 325. člena ZPP. Podana je tudi absolutna bistvena kršitev določb postopka iz razloga, ker v obrazložitvi dopolnilne sodbe manjka argumentirana obrazložitev razlogov o odločilnih dejstvih(3).

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, naj se sodba dopolni (prvi odstavek 325. člena ZPP). Tožeča stranka je pravočasno predlagala dopolnitev sodbe, takšnemu predlogu pa je prvo sodišče sledilo in izdalo odločbo, ki jo je imenovalo dopolnilna sodba. V 1. in 5. točki obrazložitve dopolnilne sodbe pa je navedlo, da je predlog za dopolnilno sodbo utemeljen, ker je pri prepisu sodbe pomotoma izpadel del tožbenega zahtevka. V izreku dopolnilne sodbe je prvo sodišče še zapisalo, da je „sklenilo“, namesto, da bi zapisalo, da je „razsodilo“, če je izdalo dopolnilno sodbo na podlagi določb 325. - 327. člena ZPP in ne popravnega sklepa iz 328. člena ZPP. Odločilni razlog, zaradi katerega je pritožbeno sodišče moralo razveljaviti dopolnilno sodbo, pa je okoliščina, da dopolnilna sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi katerih je bil tožbeni zahtevek zavrnjen (14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP). Prvo sodišče bi moralo v dopolnilni sodbi pojasniti razloge, zaradi katerih je v navedenem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Zadoščal bi že prepis razlogov, kot so bili navedeni v sodbi. Prvo sodišče je v dopolnilni sodbi tudi nepravilno odločilo o zahtevku, o katerem je že odločilo s sodbo, s tem, da v sodbi ni upoštevalo zahtevka, kot ga je postavila tožeča stranka v pripravljalni vlogi 14. 5. 2014, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka.

5. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP). Iz izreka sklepa izhaja, da je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo in dopolnilno sodbo, ne pa tudi drugih dejanj sodišča prve stopnje. Če pritožbeno sodišče razveljavi le sodbo in v izreku sklepa navede, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in pri tem ne navede, katera dejanja sodišča poleg sodbe je pritožbeno sodišče (še) razveljavilo, sodišče v novem postopku izda (le) novo sodbo(4).

6. Pritožbi sta iz navedenih razlogov utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo in dopolnilno sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (353. člen ZPP)(5).

7. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) Ki jih pritožbeno sodišče podrobneje ne povzema, ker je bilo treba sodbo razveljaviti zaradi bistvenih kršitev pravdnega postopka, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

(3) Pritožbeno sodišče v nadaljevanju ne povzema pritožbenih razlogov, ki jih je tožeča stranka dala v pritožbi zoper dopolnilno sodbo in s katerimi podrobno izpodbija dejanske in materialnopravne ugotovitve sodišča prve stopnje, zaradi katerih je bil s sodbo zavrnjen tožbeni zahtevek, ker je bilo treba dopolnilno sodbo razveljaviti zaradi bistvenih kršitev pravdnega postopka, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

(4) Glej Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem stran 444. (5) V novem sojenju oziroma izdaji sodbe naj sodišče prve stopnje preveri točnost datumov, ki jih bo navedlo v obrazložitvi sodbi in pri pojasnjevanju razlogov za svojo odločitev upošteva tudi vsebino pritožbenih navedb, s katerimi je tožeča stranka izpodbijala sodbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.