Jedro

Izpodbijani sklep je bilo razveljaviti in zadevo vrniti v novo odločanje, pa ne samo v delu, ki se nanaša na odločitev o sporni spalnici, kot je predlagal pritožnik, ampak v celoti, saj pomanjkanje soglasja udeležencev o tem, kaj sploh spada v skupno premoženje, lahko vpliva tudi na odločitev o celotnem obsegu solastnega premoženja udeležencev postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka odločilo, da solastno premoženje nepravdnih strank obsega parc. št. 78/2.S, 95/1.S, 95/3.S in 95/4.S, vse pripisane k vl. št. 399 k.o. V.Ž. in spalnico v prvem nadstropju stavbe, stoječe na parceli št. 99.S k.o. V.Ž.. V 2. točki izreka je sodišče odločilo, da solastniški deleži nepravdnih strank na premoženju iz točke 1 znašajo: za 1. predlagateljico A.M. do 1/6; za 3. predlagateljico I.B. do 1/6; za 2. predlagatelja F.S. do 1/3, za vse nasprotne udeležence skupaj pa do 1/3. V tretji, zadnji točki izreka je sodišče odločilo, da se solastno premoženje iz 1. točke razdeli tako, da postane 1. predlagateljica A.M. izključna lastnica parc. št. 95/4.S in 78/2.S, obe k.o. V.Ž., predlagatelj F.S. postane izključni lastnik parc. št. 95/1.S in 95/3.S, obe k.o. V.Ž., nasprotni udeleženci pa ostanejo edini solastniki spalnice v 1. nadstropju stavbe, stoječe na parc. št. 99.S k.o. V.Ž..

Proti temu sklepu se je pritožil drugi nasprotni udeleženec V.C. po svoji pooblaščenki. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje odločilo, da solastno premoženje pravdnih strank predstavlja med drugim tudi spalnica v prvem nadstropju stavbe, stoječe na parc. št. 99.S k.o. V.Ž., to svojo ugotovitev pa je obrazložilo s tem, da med udeleženci ni bilo nobenega spora, kaj spada v skupno premoženje. Slednje pa nikakor ne drži, kajti nasprotni udeleženec je vseskozi zatrjeval, da sporna spalnica ne spada v solastno premoženje udeležencev, temveč da je to njegova izključna last, kar izhaja iz njegovih vlog in navedb na narokih. Sodišče je torej nepravilno odločilo, ko je ugotovilo, da sporna spalnica predstavlja solastno premoženje vseh udeležencev in to na podlagi ugotovitve o nespornih dejstvih. Med udeleženci je po zatrjevanju pritožbe še kako sporno, ali konkretna spalnica predstavlja solastno premoženje vseh udeležencev ali izključno premoženje V.C.. Poleg tega pa se konkretna spalnica nahaja na parc. št. 99.S k.o. V.Ž., na kateri pa je dejansko vknjižena oseba, ki spoloh ni nepravdni udeleženec tega postopka. Sodišče nikakor ne more odločiti, da neka nepremičnina spada v solastno premoženje oseb, ki zgolj zatrjujejo, da so solastniki, ne da bi se karkoli vprašalo zemljiškoknjižnega lastnika te nepremičnine. V spis tudi ni bil predložen zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega bi izhajalo, da so nepravdni udeleženci solastniki parcele št. 99.S k.o. V.Ž. oz. spalnice na tej parceli. Glede na navedeno je sodišče storilo bistveno kršitev določb iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, saj je o odločilnih dejstvih nasprotje o tem, kar se navaja v razlogih izpodbijanega sklepa o vsebini listin in zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi temi listinami oz. zapisniki. Ker je sodišče nepravilno odločilo o obsegu solastnega premoženja udeležencev, je nepravilno določilo tudi deleže na premoženju ter nepravilno razdelilo sporno spalnico med udeležence. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Na pritožbo je odgovoril prvi nasprotni udeleženec M.C.. V odgovoru prereka vse navedbe pritožnika, ker so te neutemeljene, protispisne in neupoštevne. Prvostopno sodišče je pravilno odločilo o stvari, saj je dokazano, da so bili pri solastnih nepremičninah v k.o. V.Ž., ki so predmet tega postopka, vpisani vsi udeleženci postopka, zato je nevzdržno zatrjevanje pritožnika, da je sporna spalnica na parc. št. 99.S k.o. V.Ž., katera je vpisana na ime D.P., njegova izključna last. V času nakupa te splanice leta 1939 je šlo za neke vrste etažno lastnino, ki so jo njegovi pravni predniki uredili z vknjižbo idealnega deleža na predmetni parceli. Sodišče v nepravdnem postopku ni reševalo vprašanja lastništva spalnice, ampak je le razdelilo solastno nepremičnino, ki je bila vpisana na ime vseh udeležencev. Pritožnik se je v drugih postopkih, ki so tekli med udeleženci, sprenevedal in zatrjeval, da sporna spalnica ni v solastnini nasprotnih udeležencev, kar pa je v nasprotju z dejstvi, ki so bila ugotovljena tako v zapuščinskem postopku po pok. A.C. kot tudi v pravdnem postopku, v katerem so solastniki spalnice terjali od pritožnika odškodnino zaradi njene samovoljne uporabe in oddajanja v najem tretjim. Če bo hotel pritožnik urediti lastništvo sporne spalnice, za katero je trdil, da jo je prejel v izključno last od pokojnega očeta, bo moral sprožiti ustrezne postopke za priznanje lastninske pravice, dotlej pa naj se napadeni sklep sodišča vzdrži v veljavi.

Pritožba je utemeljena.

V nepravdnem postopku za delitev stvari in skupnega premoženja je mogoče odločati le, kadar med udeleženci ni spora o tem, katere stvari sodijo v skupno premoženje. Drugi odstavek 118. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) tako določa, da sodišče odloči o delitvi, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. Določitev predmetov, ki sodijo v skupno premoženje, in velikost deležev je namreč predmet pravdnega postopka.

V obravnavanem primeru pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje med razlogi izpodbijanega sklepa najprej navaja, da je drugi nasprotni udeleženec (pritožnik v tem postopku) zatrjeval, da spalnica, o kateri je (med ostalim) odločeno z izpodbijanim sklepom, v skupno premoženje ne spada, ker je v celoti njegova last, saj mu je le-to z izročilno pogodbo izročil oče, sicer pa, da je drugi nasprotni udeleženec soglašal s predlaganim načinom delitve na način, da bi spalnica pripadla v celoti njemu, ostale solastne nepremičnine pa predlagateljem. Ostali udeleženci tega postopka so v nasprotju z drugim nasprotnim udeležencem zatrjevali, da je spalnica tudi v solastnini vseh udeležencev. V nadaljevanju obrazložitve sklepa pa prvostopno sodišče ugotavlja, da o tem, kaj spada v solastno premoženje, med udeleženci, ki so se udeleževali narokov oziroma pokazali določen interes v tem postopku, ni bilo nobenega spora. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev pravil pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se uporablja na podlagi 37. člena ZNP, saj so si razlogi v izpodbijanem sklepu o tem, ali je bil o predmetu delitve spor med udeleženci ali ne, med seboj v očitnem nasprotju. Že iz tega razloga (na katerega sicer pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti) je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), pa ne samo v delu, ki se nanaša na odločitev o sporni spalnici, kot je predlagal pritožnik, ampak v celoti, saj pomanjkanje soglasja udeležencev o tem, kaj sploh spada v skupno premoženje, lahko vpliva tudi na odločitev o celotnem obsegu solastnega premoženja udeležencev postopka. Pri ponovnem odločanju naj sodišče prve stopnje pazi na pravilno uporabo določb, ki