Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-814/06

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

20. 4. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata 3. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 226/2005 z dne 28. 2. 2006 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo pritožnice zoper sodbo Višjega sodišča, s katero je bila potrjena odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi pritožničinega zahtevka na razveljavitev sklepa z dne 3. 9. 2002, na ugotovitev, da pritožnici delovno razmerje ni prenehalo 5. 8. 2002, temveč še traja, na vrnitev nazaj na delo in na priznanje pravic iz dela. Strinjalo se je z ugotovitvijo nižjih sodišč, da je bil pritožnici 26. 7. 2002 vročen disciplinski sklep o izreku ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ki je postal dokončen in pravnomočen 3. 8. 2002, saj pritožnica v zakonitem roku zoper navedeni sklep ni ugovarjala.

2.Pritožnica je 22. 5. 2006 vložila ustavno pritožbo, v kateri je navajala, da ustavno pritožbo vlaga zato, ker naj bi ji bila z zavrnitvijo revizije kršena temeljna človekova pravica. Zatrjevala je, da ji sklep o prenehanju delovnega razmerja ni bil vročen, da so bile razpisane tri glavne obravnave in da je bilo pričanje detektiva lažno.

3.Ker je pritožnica v ustavni pritožbi le na splošno zatrjevala kršitev človekovih pravic, jo je Ustavno sodišče pozvalo, naj ustavno pritožbo dopolni tako, da konkretno navede, katere človekove pravice ali temeljne svoboščine naj bi ji bile kršene z izpodbijano sodno odločbo in v čem naj bi bile kršitve.

4.Pritožnica je v dopolnitvi ustavne pritožbe navedla, da je temeljna človekova pravica po Ustavi ta, da posameznik lahko zahteva revizijo postopka, kadar ve, da se mu je zgodila krivica. To naj bi se zgodilo njej pred sodiščem prve stopnje. Navaja, da je pooblaščenka nasprotne stranke na glavni obravnavi povedala, da tožena stranka na njen poravnalni predlog ni odgovorila zato, ker se je zmotila za eno ničlo. S tem naj bi po mnenju pritožnice tožena stranka avtomatično priznala, da ji je bila pripravljena izplačati določen znesek, s tem pa tudi, da pritožnici ni bil vročen sklep o prenehanju delovnega razmerja. Poudarja, da ji sklep o prenehanju delovnega razmerja ni bil vročen in da je priča na sodišču lagala, da ni bilo ovir pri prestopu. Zahteva, da Ustavno sodišče izda sodbo in odredi plačilo 7.000.000,00 SIT z obrestmi. Pritožnica je ustavno pritožbo dopolnila še z vlogami z dne 4. 7. 2006, 25. 8. 2006 in z dne 11. 9. 2006.

B.

5.Iz navedb pritožnice izhaja, da pritožnica smiselno zatrjuje, da ji je bila zaradi tega, ker je Vrhovno sodišče z izpodbijano sodbo zavrnilo njeno revizijo, kršena pravica do revizije. S temi navedbami pritožnica smiselno uveljavlja kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Vendar je ta očitek neutemeljen, saj 25. člen Ustave več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe proti odločbi sodišča prve stopnje) ne zagotavlja. Pravica do revizije pa v pravici do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ni zajeta.

6.Z drugimi navedbami pritožnica zgolj izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo. Te navedbe po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja (navedbe v zvezi z vročanjem sklepa o prenehanju delovnega razmerja) oziroma zmotne uporabe prava, s katerimi pa ustavne pritožbe ne more utemeljiti. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnica ni izkazala.

7.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

8.Navedb, ki jih je pritožnica dodatno uveljavljala v vlogah z dne 4. 7. 2006, 25. 8. 2006 in z dne 11. 9. 2006, to je po izteku roka iz prvega odstavka 52. člena ZUstS oziroma po izteku roka za dopolnitev ustavne pritožbe, Ustavno sodišče ni presojalo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia