Jedro

V skladu z uveljavljeno sodno prakso in teorije je stališče, da je treba nejasen, nepopoln, ali protisloven izvid najprej odpraviti z ponovnim zaslišanjem izvedenca ali z ponovljenim dokazovanjem z istim izvedencem, kar pomeni, da ta ponovno skrbno pregleda predmet ter ponovno natančno navede vse, kar pri tem opazi in dožene, in se šele v primeru, če to ne prinese uspeha, zahteva mnenje drugih izvedencev.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine, ki naj bi mu nastala v prometni nesreči, ki jo je po njegovih trditvah povzročil zavarovanec tožene stranke. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

2. Tožnik je v skladu s 367.b členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do 12/2010, v nadaljevanju ZPP) podal predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. Tožnik meni, da je sodišče prve stopnje kršilo njegovo pravico do izjave, ker je neutemeljeno zavrnilo njegov predlog za postavitev novega izvedenca cestnoprometne stroke. Sodišče druge stopnje pa je storilo enako kršitev določb pravdnega postopka, ker je njegovo pritožbo v tem delu zavrnilo. Meni, da sta obe sodišči ignorirali drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP, s čimer mu je bilo onemogočeno, da bi njegovo nasprotovanje izvedenskemu mnenju ocenil še drug izvedenec. Tožnik meni, da je takšno odločitev v nasprotju s stališči pravne teorije, po kateri naj bi se drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP nanašala na enkratno ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci oziroma le na eno določitev drugega izvedenca, kar je bilo tožeči stranki v postopku onemogočeno. Tožnik meni, da o navedenem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnostni ni stališča. Navaja, da so se tako višja kot Vrhovno sodišče ukvarjala le z vprašanjem, ali je nestrinjanje z izvedenskim mnenjem zadosten razlog za postavitev novega izvedenca. Meni, da bi moralo Vrhovno sodišče odgovoriti na vprašanje, ali je samo sodišče tisto, ki lahko ocenjuje pravilnost izvedenskega mnenja, ali pa je glede na določbo 254. člena ZPP sodišče na podlagi utemeljenega predloga stranke dolžno postaviti drugega izvedenca iste stroke z namenom, da se oceni strokovnost in pravilnost že podanega izvedenskega mnenja.

3. Predlog ni utemeljen.

4. V skladu z uveljavljeno sodno prakso in teorije je stališče sodišč prve in druge stopnje, da je treba nejasen, nepopoln, ali protisloven izvid najprej odpraviti z ponovnim zaslišanjem izvedenca ali z ponovljenim dokazovanjem z istim izvedencem, kar pomeni, da ta ponovno skrbno pregleda predmet ter ponovno natančno navede vse, kar pri tem opazi in dožene, in se šele v primeru, če to ne prinese uspeha, zahteva mnenje drugih izvedencev(1). Vrhovno sodišče je zato ocenilo, da pogoji za dopustitev revizije iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.

Op. št. (1): J. Zobec, V. L. Ude in stali, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, II. knjiga, GV in Uradni list RS, Ljubljana 2006, str. 504.