Jedro

Stranka ima prosto izbiro pooblaščenca, vendar potni stroški v primeru izbire pooblaščenca, ki ima sedež izven okrožja sodišča, niso potrebni za pravdo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka delno spremeni tako, da se znesek 2.908,96 EUR zniža na 1.080,53 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Drugo tožena stranka je dolžna tožniku povrniti pritožbene stroške v znesku 54,90 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek zoper drugo toženo stranko ustavi zaradi umika tožbe (točka I izreka). Tožniku je naložilo, da je dolžan drugo toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 2.908,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od izteka 15-dnevnega paricijskega roka do plačila (točka II izreka).

2. Zoper točko II izreka se pritožuje tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sklepa spremeni tako, da mu ne naloži plačila stroškov sodnega postopka drugo tožene stranke oziroma da te stroške zniža. Navaja, da je tožnik s pripravljalno vlogo z dne 30. 1. 2018 umaknil tožbeni zahtevek zoper drugo toženo stranko na povračilo izgubljenega zaslužka zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem in tožbeni zahtevek za plačevanje mesečne rente zaradi trajne nezmožnosti za delo, saj mu je drugo tožena stranka dne 12. 1. 2018 nakazala znesek v višini 26.247,01 EUR in pripadajoče zakonske zamudne obresti. S tem je drugo tožena stranka izpolnila svoj zahtevek po pravnomočni odločitvi prvostopenjskega sodišča. Tožnik je tožbo umaknil takoj, ko je drugo tožena stranka izpolnila svoj zahtevek, torej je ravnal v skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožnik, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je umaknil tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Sodišče prve stopnje predmetne določbe ZPP ni uporabilo, zato je bilo materialno pravo napačno uporabljeno. Nasprotuje tudi višini stroškov, ki jih je sodišče odmerilo. Navaja, da je od 9. 5. 2017 dalje vrednost spornega predmeta manjša oziroma se je spremenila, in sicer iz 267.650,23 EUR na 174.463,03 EUR. Sporno je priznanje nagrade za revizijo in potnih stroškov, saj to drugo toženi stranki, nagrada za revizijo, ne pripada, saj ni vložila niti ni odgovorila na revizijo prvo tožene stranke. Prav tako ne pripadajo stroški v višini 35,00 EUR na relaciji A. - B. - A., ki so potni stroški pooblaščenca drugo tožene stranke, ki je odvetnik v A.. Prvostopenjsko sodišče potnih stroškov tožniku na relaciji C. - B. - C. ne prizna, to pa bi moralo veljati tudi za drugo toženo stranko oziroma njenega pooblaščenca. Drugo tožena stranka je s pripravljalno vlogo sicer zahtevala povračilo stroškov postopka, vendar v svoji zahtevi ni opredeljeno navedla stroškov, za katere zahteva povračilo. Zahteva ni dovolj opredeljena, če stranka samo navede, da zahteva povrnitev stroškov, ki ji pripadajo, čeprav jih je mogoče ugotoviti na podlagi spisa, niti, če se ne sklicuje na določbe tarife, temveč je dolžna specificirati opravljeno dejanje in zneske, ki jih zahteva.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, vendar deloma zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo tako določbo 158. člena ZPP, kot tudi 154. člen ZPP, ki določa povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi. Tožnik zmotno meni, da drugo tožena stranka ni upravičena do povračila pravdnih stroškov, ker je tožnik tožbo zoper njo umaknil takoj po izpolnitvi pravnomočne sodbe. Sodišče prve stopnje je namreč pri odločitvi o stroških postopka pravilno upoštevalo tudi uspeh pravdnih strank, ki znaša 21,29 % za tožnika ter 78,71 % za drugo toženo stranko, ter stroške drugo tožene stranke ustrezno znižalo glede na njen uspeh v pravdi. Prav tako ni utemeljena pritožbena navedba, da druga tožena stranka ni dovolj jasno precizirala priglašenih stroškov postopka.

6. Pravilno pa je stališče pritožbe, da drugo tožena stranka ni vložila revizije, zato so ji stroški postopka za revizijo neutemeljeno priznani po tar. št. 3300 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT - Ur. l. RS, št. 67/2008) v znesku 2.288,00 EUR. Drugo tožena stranka je prvotno sicer vložila revizijo zoper sodbo in sklep pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 1316/2014 z dne 19. 3. 2015, ker pa ni plačala sodne takse za revizijo, je sodišče prve stopnje s sklepom opr. št. Pd 33/2015 z dne 1. 7. 2015 revizijo štelo za umaknjeno.

7. Prav tako so neutemeljeno priznani potni stroški pooblaščenca drugo tožene stranke na relaciji A. - B. - A.. V skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Drugo tožena stranka ni upravičena do priglašenih potnih stroškov pooblaščenca, ker ima odvetnik sedež izven območja sodišča, pred katerim je tekel postopek. Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/1991-I in nasl. - Ustava) izhaja tudi pravica do zastopanja po odvetniku in pravica do svobodne izbire odvetnika, vendar to ne pomeni, da je nasprotni stranki v postopku treba naložiti breme stroškov, ki nastanejo, če si stranka za zastopanje izbere odvetnika izven okrožja sodišča, pri katerem teče postopek. Stranka ima prosto izbiro pooblaščenca, vendar potni stroški v primeru izbire pooblaščenca, ki ima sedež izven okrožja sodišča, niso potrebni za pravdo. Zato je pritožbeno sodišče priznane stroške drugo tožene stranke znižalo za potne stroške pooblaščenca na navedeni relaciji v znesku 35,00 EUR.

8. Pritožba pa ni utemeljena v delu, da bi moralo sodišče prve stopnje pri določitvi nagrade za narok v ponovljenem sojenju po tarifni št. 3102 upoštevati znižano vrednost predmetnega spora v višini 174.463,03 EUR in ne 267.650,23 EUR. Ker se nagrada za narok nanaša na drugo sojenje, ko še ni bilo pravnomočno odločeno o delu tožbenega zahtevka, je sodišče pravilno upoštevalo takratno vrednost spornega predmeta. Šele v tretjem sojenju bi moralo upoštevati nižjo vrednost spornega predmeta, vendar v tretjem sojenju drugo tožena stranka sploh ni pristopila na narok, ker je tožnik že pred tem tožbo zoper njo umaknil. 9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep spremenilo tako, da je drugo toženi stranki priznalo le stroške nagrade za narok v znesku 1.372,80 EUR, kar glede na uspeh znaša 1.080,53 EUR. V preostalem je pritožbo zavrnilo in v skladu z 2. točko 365. člena ZPP potrdilo nespremenjeni del sklepa sodišča prve stopnje, saj niso bili podani niti v pritožbi uveljavljani razlogi, niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

10. Drugo tožena stranka je dolžna tožniku glede na delni uspeh s pritožbo, ki ga pritožbeno sodišče ocenjuje v višini 75 % povrniti sorazmerni del pritožbenih stroškov. Tožnik se pritožuje zoper odločitev o stroških postopka, zato je potrebno uporabiti tar. št. 3220 ZOdvT, po kateri nagrada za postopek za pritožbo zoper druge odločbe znaša 50,00 EUR. Pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT znaša 20 % nagrade, to je 10,00 EUR. Na oboje je potrebno prišteti še 22 % DDV, kar znaša 13,20 EUR. Celotno utemeljeni priglašeni stroški za pritožbo tako znašajo 73,20 EUR, ob upoštevanju tožnikovega uspeha pa 54,90 EUR. Tožnik je sicer priglasil stroške po novi Odvetniški tarifi (OT; Ur. l. RS, št. 10/2015), vendar se je sodni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo OT, zato je bilo treba stroške odmeriti po ZOdvT.