Jedro

CSD ima nasproti skrbniku za poseben primer iste pravice kot nasproti skrbniku, ki ga je postavil sam (zadnji stavek 212. člena ZZZDR). Pravica CSD je tudi razrešitev skrbnika (198. člen ZZDR).

CSD je po tem, ko je sodišče tožniku postavilo skrbnika za poseben primer, z odločbo tožnika postavilo pod skrbništvo in določilo, da bo samo opravljalo naloge skrbnika. Ker pa CSD skrbnika za poseben primer, ki ga je predhodno postavilo sodišče, ni razrešilo, je bila vročitev pravilno opravljena opravljena (tudi) z vročitvijo sodnega pisanja skrbniku za poseben primer.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnik) z dne 18.11.2016 zoper sklep opr. št. P 888/2009 z dne 13.10.2016, s katerim je sodišče pritožbo tožnika z dne 19.1.2016 zoper sodbo P 888/2009 z dne 1.12.2015 štelo za umaknjeno.

2. Zoper sklep se je pritožil tožnik1. V laični pritožbi navaja, da ni prejel ne sodbe ne razširitve tožbe in sodišču ni imel možnosti podati svojih navedb. Sklicuje se na sklep I Cp 528/2001 z dne 13.11.2001. Meni, da tudi Pošta v L. v njegovih zadevah ravna nezakonito. Sodišče je nezakonito postopalo v zadevi P 69/2001, nepošteno pa v zadevi P 150/2005, pri čemer je sam opozarjal, da bi se morali tožba G. C. in njegova nasprotna tožba zaradi ekonomičnosti in pravičnosti reševati skupaj. Sklep P 888/2009 z dne 13.10.2016 bi sodišče moralo vročiti Centru za socialno delo kot njegovemu edinem skrbniku. Če bi ravnalo tako, bi ga prejel, tako pa mu je bil po naročilu odvetnika poslan s priporočeno pošto, vendar obvestila o prispelem pismu v njegovih zadevah izginjajo v sumljivih okoliščinah. Ker ni dvignil priporočene pošiljke, za katero ni vedel, mu je odvetnik pisanje poslal še z navadno pošto, ki jo je prejel po devetnajstih dneh in vložil pritožbo. Poudarja, da mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, ko je bil popolnoma zdrav. Sodišče ga je denarno kaznovalo za govorjenje resnice. Nad njim se vrši fizično, psihično in ekonomsko nasilje in nekatera dejanja so kazniva dejanja. V njegovih zadevah je več kot štirideset oseb krivo pričalo pred sodiščem. O tem bo obvestil sredstva obveščanja, pristojne organe in organizacije na evropski ravni. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in zadeva opr. št. P 888/2009 vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in v interesu zakonitosti in pravičnosti obravnava skupaj z zadevo pod opr. št. P 150/2005. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: - da je bil tožniku sklep z dne 13.10.2016 vročen po skrbniku dne 18.10.2016 in da je pritožbo vložil tožnik sam dne 18.11.2016, skrbnik pa odobril. Navedenih ugotovitev sodišča prve stopnje pritožba ne izpodbija. Pritožnikovo stališče, da bi moralo sodišče sklep z dne 13.10.2016 vročiti CSD kot njegovemu edinemu skrbniku, s čimer vsebinsko uveljavlja, da mu sklep ni bil pravilno vročen, je zmotno. Tožniku je namreč sodišče prve stopnje že s sklepom z dne 22.4.20142 na podlagi 212. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR) za potrebe predmetne pravde postavilo skrbnika za poseben primer, odvetnika J.S. O tem je obvestilo CSD Piran. V nadaljevanju pravde je vsa sodna pisanja vročalo navedenemu skrbniku. CSD ima nasproti skrbniku za poseben primer iste pravice kot nasproti skrbniku, ki ga je postavil sam (zadnji stavek 212. člena ZZZDR). Pravica CSD je tudi razrešitev skrbnika (198. člen ZZZDR). V konkretnem primeru je CSD Piran po tem, ko je sodišče tožniku postavilo skrbnika za poseben primer, z odločbo z dne 22.5.2015 št. 1221-54/20143 tožnika postavilo pod skrbništvo in določilo, da bo samo opravljalo naloge skrbnika, vendar pa skrbnika za poseben primer, ki ga je predhodno postavilo sodišče, ni razrešilo. V taki situaciji ni mogoče šteti, da bi moralo sodišče sklep z dne 13.10.2016 vročiti CSD kot njegovemu edinemu skrbniku. Vročitev je bila zato pravilno opravljena (tudi) z vročitvijo sodnega pisanja skrbniku za poseben primer. Od dneva vročitve pisanja skrbniku za poseben primer je zato sodišče pravilno štelo tek pritožbenega roka, ki se je iztekel dne 3.11.2016. Ker je bila pritožba, ki jo je tožnik vložil sam, skrbnik za poseben primer pa odobril, vložena 18.11.2016, jo je sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP pravilno zavrglo.

5. Vse druge pritožbene navedbe niso relevantne in ne terjajo odgovora pritožbenega sodišča. 6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, ki tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), neutemeljeno pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep.

1 njegovo pritožbo je odobril skrbnik za posebni primer z vlogo z dne 30.8.2017 2 List. št. 347 spisa. 3 A 67