Jedro

Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu začne teči od vročitve odločbe, s katero je bil upravni postopek končan, in ne od vročitve popravnega sklepa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno vloženo zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 455-38/2004-50-P/DG z dne 10. 4. 2012. 2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je drugostopenjski upravni organ z navedeno odločbo ugodil pritožbi Slovenske odškodninske družbe, d. d. (1. točka izreka), odpravil prvostopenjsko odločbo (2. točka izreka) in zavrnil zahtevek A. Ž. za denacionalizacijo (3. točka izreka) ter njeno pritožbo (4. točka izreka). Tožnik pa je pravočasnost tožbe zoper to odločbo utemeljeval z navajanjem, da je 14. 2. 2019 prejel popravni sklep istega upravnega organa, s katerim je bila prvotno napačno navedena opravilna številka odpravljene prvostopenjske odločbe 301-5/92-1368 z dne 5. 1. 2011 popravljena s pravilno številko 301-5/92-368 z dne 5. 1. 2011. 3. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je bil upravni postopek končan z izpodbijano odločbo, ki je bila tožniku vročena 30. 4. 2012, tožbo zoper njo pa je vložil 16. 3. 2019. Pojasnilo je, da sklep o popravi pomote na tek roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ne vpliva, in da tretji odstavek 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), na katerega se sklicuje tožnik, ne ureja rokov in ne posega v rok za vložitev tožbe.

4. V pritožbi tožnik (v nadaljevanju pritožnik) uveljavlja zmotno uporabo 223. člena ZUP, ker gre v obravnavanem primeru za popravek odločbe, ki je za stranko neugodna. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da popravek ne učinkuje na odločbo v celoti in da ne posega v rok za vložitev tožbe. Meni, da je ključno, da je popravljena odločba vročena s popravkom in da, v primeru kot je obravnavani, odločba kot celota učinkuje za naprej. Sklicuje se na 10. točko obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča I Up 734/2005 z dne 1. 7. 2009 in meni, da sklepa Vrhovnega sodišča, na katera se sklicuje sodišče prve stopnje nista ustrezna, ker se ne nanašata na popravek izreka. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da „tožbenemu zahtevku v celoti ugodi“, oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne „prvostopnemu organu v ponovno odločanje“. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

**K I. točki izreka**

6. Pritožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik (glede na izdani popravni sklep) pravočasno vložil tožbo zoper odločbo o odpravi prvostopenjske odločbe in zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo.

8. Pritožnik s tožbo v upravnem sporu ne izpodbija sklepa o popravi pomote, s katero je drugostopenjski upravni organ popravil očitno pomoten zapis številke odločbe upravnega organa prve stopnje, ki jo je s svojo odločbo odpravil. Ne trdi, da je drugostopenjski upravni organ s tem sklepom posegel v odločitev o odpravi omenjene prvostopenjske odločbe. Prav tako ne trdi, da je šele po tej odpravi pomote jasno, na katero odločbo se nanaša izrek o njeni odpravi. Na popravni sklep se sklicuje le v zvezi s trenutkom vročitve tega sklepa, ker meni, da od takrat teče rok za vložitev tožbe zoper, v izreku popravljeno odločbo.

9. Pritožnikovo stališče, da začne rok za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo, izrek katere vsebuje očitno pisno pomoto, teči šele od vročitve sklepa o popravi te pomote, pa nima podlage v 223. členu ZUP, na katerega se sklicuje. Ta sicer v tretjem stavku prvega odstavka določa, da popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, učinkuje šele od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe, vendar to ne pomeni, da začne rok za vložitev pravnih sredstev zoper samo odločbo teči šele z vročitvijo popravnega sklepa, kot to zmotno razume tožnik.

10. Drugačno stališče tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 734/2005 z dne 1. 7. 2009 ne izhaja. Vrhovno sodišče je v tej sodbi zgolj navedlo, da je (za razliko od prejšnje ureditve) v 223. členu ZUP dodana nova določba, po kateri v primerih popravka odločbe, ki je za stranko neugodna, ta učinkuje od vročitve sklepa o popravku odločbe, torej za naprej. Povzemanje vsebine zakonske določbe pa samo po sebi še ne pomeni stališča, za katerega se pritožnik zavzema. V sklepu I Up 167/2015 z dne 24. 2. 2016, na katerega se pravilno sklicuje tudi sodišče prve stopnje, pa je Vrhovno sodišče pojasnilo, da navedena določba ne ureja rokov in tudi ne posega v rok za vložitev tožbe, ki ga določa prvi odstavek 28. člena ZUS-1. Določa le, da popravek za stranko neugodne odločbe učinkuje z dnem vročitve sklepa o popravku. Povedano drugače, pomeni le to, da npr. popravek stranki naložene obveznosti, učinkuje šele od dneva popravka, kar je lahko pravno pomembno pri ugotavljanju izpolnitvenega roka. Ne pomeni pa, da je bil upravni postopek končan z izdajo popravnega sklepa, za kar se zavzema pritožnik. Na drugačno stališče ne vpliva okoliščina, da se poprava pomote v obravnavanem primeru nanaša na izrek odločbe in ne na njeno obrazložitev.

11. Pomote v imenih in številkah, pisne in računske pomote in druge očitne pomote v odločbi ali njenih overjenih prepisih je mogoče vsak čas popraviti (prvi odstavek 223. člena ZUP). To pomeni, da je s popravnim sklepom mogoče popraviti le očitne pomote, in da je te, tudi če gre za pomote v izreku, mogoče odpraviti kadarkoli, tj. tudi po pravnomočnosti odločbe. Tako je tudi stališče v sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 734/2005 z dne 1. 7. 2009, na katero se pritožnik sklicuje. Poprava očitne pomote se namreč nanaša le na pisne, računske in druge očitne pomote tehnične narave, torej le na dejanske in ne na pravne pomote. S popravo takšne pomote se ne ustvarja ničesar novega in tudi ne dopolnjuje ali spreminja odločba.1 Zato tudi poprava očitne pomote, čeprav v izreku upravne odločbe, po naravi stvari ne more pomeniti spremembe odločbe, nasprotno stališče pa bi pomenilo poseg v njeno pravnomočnost. 12. Stališče, da odločba kot celota začne učinkovati šele z dnem popravka, bi pomenilo tudi, da odločba, ki vsebuje kakršnokoli očitno pomoto v izreku, ni postala pravnomočna, dokler upravni organ te pomote ne popravi z ustreznim sklepom. Tako stališče pa nima podlage niti v 223. členu ZUP niti v kakšni drugi določbi tega zakona. Poleg tega bi razlaga omenjene določbe ZUP, po kateri bi šele od vročitve popravnega sklepa tekel rok za vložitev tožbe zoper odločbo, pomenila, da bi bile preuranjene vse tožbe, s katerimi bi tožniki izpodbijali odločbe, ki bi vsebovale očitne pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi, ki bi bila za stranko neugodna. Za zahtevo po predhodni izdaji sklepa o popravi te pomote pa ni pravne podlage ne v določbah ZUP ne ZUS-1. 13. Nenazadnje se v obravnavanem primeru poprava pomote nanaša na pisno napako v eni izmed točk izreka odločbe drugostopenjskega upravnega organa, ki jo pritožnik želi izpodbijati v tem upravnem sporu, tj. le na izrek o odpravi prvostopenjske odločbe, ne pa tudi na tisto točko izreka, ki se nanaša na odločitev o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo. Tudi to kaže na zmotnost pritožnikovega prepričanja, da je bil upravni postopek odločanja o zahtevi za denacionalizacijo končan šele z izdajo popravnega sklepa.

14. Po navedenem na drugačno odločitev ne more vplivati niti okoliščina, da naj bi mu bil popravni sklep vročen s popravljeno odločbo. Pritožnik namreč ne trdi, da mu odločba, na katero se nanaša popravni sklep, pred tem sploh ne bi bila vročena, oziroma, da ni bila vročena njegovi pravni prednici.

15. Ker pritožbeni ugovori niso utemeljeni in tudi niso podani razlogi, na katere pazi Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti, ugotovitev datuma vročitve odločbe tožene stranke in datuma vložitve tožbe pa v zadevi ni sporna, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

**K II. točki izreka**

16. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 E. Kerševan, V. Androjna, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, IUS SOFTWARE, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 341 in 342.