13. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 4. novembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 2514/2002 z dne 20. 11. 2002 v zvezi s sklepoma Okrajnega sodišča v Ljubljani št. VII I 506/95 z dne 8. 3. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

V izvršilnem postopku zaradi izterjave 18.809, 20 SIT je sodišče prve stopnje z enim izmed izpodbijanih sklepov odmerilo stroške izvršitelja na 4435 SIT ter razrešilo izvršitelja, z drugim sklepom pa je zavrnilo pritožničin predlog za odpravo in razveljavitev izvršilnega naslova, računa za odvoz odpadkov.

Višje sodišče je zavrnilo pritožničini pritožbi in oba prvostopenjska sklepa potrdilo. Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje, da sta ji bili z izpodbijanimi sklepi kršeni pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Meni, da jo je sodišče, s tem ko je prvo procesno dejanje po pravnomočnosti sklepa o izvršbi opravilo šele po petih letih, prikrajšalo za možnost vložitve obnove ter jo postavilo v nenenakopraven položaj nasproti upniku, ki je na ta način pridobil pravico do obresti.

V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

Odločitvi sodišč (tudi če bi bile z njimi kršene človekove pravice - glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne morejo povzročiti pomembnejših posledic za pritožnico. Izvršilni postopek se nanaša na plačilo 18.809,20 SIT SIT. Da je pritožnica zaradi odklanjanja plačila dolžna plačati še zamudne obresti, na zgornjo ugotovitev ne vpliva.

Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ne bi bilo pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Glede na to, da je pristojnost Ustavnega sodišča v postopku z ustavno pritožbo omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (50. člen ZUstS), od njega ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj (npr. vprašanj zastaranja terjatev), pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni. Kolikor pa se pritožnica dotika ustavnopravno relevantnih vidikov (arbitrarnost, sojenje v razumem roku), pa je o tem Ustavno sodišče že izoblikovalo ustaljena stališča in ni potrebe, da bi jih v tej zadevi znova ponavljalo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger