20. 5. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Borisa Žunka iz Maribora na seji dne 20. maja 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 430. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 124/2000, 109/01, 108/02 in 26/03 - ur.p.b.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik izpodbija četrti odstavek 430. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ- 1), ki določa, da imajo zavarovanci, ki na dan uveljavitve tega zakona delajo na delovnih mestih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in imajo najmanj 25 let (moški) oziroma 23 (ženske) pokojninske dobe, ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena, še naprej pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem in do znižanja starostne meje po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona. Meni, da mu je kršena pravica do socialne varnosti in varstvo pravice do upokojitve. Prosi tudi za pojasnilo glede veljavnosti 87. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 48/98 in nasl. - v nadaljevanju ZPol), ki naj bi pred uveljavitvijo ZPIZ-1 urejal upokojevanje v policiji. ZPIZ-1 naj namreč ne bi izrecno uredil veljavnosti te določbe.

B.

Člen 430 ZPIZ-1, ki je uvrščen med prehodne in končne določbe zakona, ureja na novo zavarovanje delavcev, ki se jim je po prejšnjih predpisih štela zavarovalna doba s povečanjem.

Po teh predpisih (208. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Uradni list RS, št. 12/92 in nasl. - v nadaljevanju ZPIZ92) so bili do štetja zavarovalne dobe s povečanjem upravičeni zavarovanci, ki so opravljali posebno težko in za zdravje škodljivo delo, in zavarovanci, ki so opravljali dela, ki jih po določeni starosti ni bilo mogoče več uspešno poklicno opravljati. Stopnja povečanja zavarovalne dobe je bila odvisna od teže in škodljivosti dela oziroma od narave dela in je smela znašati največ 50%. Posledici štetja zavarovalne dobe s povečanjem sta bili pridobitev daljše zavarovalne dobe od tiste, dejansko prebite v zavarovanju, ter pravica po 42. členu ZPIZ92 do znižanja predpisane starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določene s tem zakonom, in sicer za toliko mesecev, kolikor je znašalo skupno povečanje zavarovalne dobe.

ZPIZ-1 je določil, da se z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo uporabljati predpisi o štetju zavarovalne dobe s povečanjem (prvi odstavek 430. člena). Vendar pa je Zakon za zavarovance, ki so na dan uveljavitve tega zakona delali na delovnih mestih, kjer se je zavarovalna doba štela s povečanjem, in so imeli najmanj 25 let (moški) oziroma 23 (ženske) pokojninske dobe, še naprej ohranil pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem in do znižanja starostne meje po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona (četrti odstavek 430. člena). Za vse druge zavarovance, ki so do prenehanja uporabe predpisov o štetju zavarovalne dobe s povečanjem delali na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem, pa je predvidel obvezno vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje.

ZPol je v 87. členu določil ugodnejše pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine od pogojev, uveljavljenih z 39. členom ZPIZ92. Takšna možnost je bila skladna s 169. členom ZPIZ92, po katerem so lahko posamezne kategorije zavarovancev v primerih in na način, določen v zakonu, pridobile pokojnino pod ugodnejšimi pogoji. V 87. členu ZPol so bili predpisani starost, pokojninska doba, statusni pogoji in rok, v katerem je delavec policije moral vložiti zahtevo za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Tak zavarovanec je imel možnost uveljaviti pravico do pokojnine po ZPol ali po splošnih predpisih (tj. ZPIZ92 oziroma ZPIZ-1). Pravico izbire ima tudi po sedanji ureditvi. Če izbere drugo možnost, lahko uveljavi pravico do štetja zavarovalne dobe po pogojih iz četrtega odstavka 430. člena ZPIZ-1, sicer pa po pogojih iz ZPol.

ZPIZ-1 je sicer ohranil možnost, ki jo je vseboval ZPIZ92, da se za posamezne kategorije zavarovancev s posebnimi predpisi (npr. ZPol) določijo ugodnejši pogoji za pridobitev in uveljavitev pravice do pokojnine, vendar pa je določil spodnjo mejo starosti in pokojninske dobe za moške in ženske, pod katero ni možno določati ugodnejših pogojev po posebnem predpisu (154. člen ZPIZ-1). Tako prehodna oziroma končna določba 404. člena ZPIZ-1 ureja postopno spreminjanje navedenih pogojev (tj. starosti in pokojninske dobe) za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih, med katerimi izrecno navaja ZPol.

Na podlagi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) mora pobudnik za vložitev pobude izkazati obstoj pravnega interesa. Ta je podan, če predpis, katerega oceno predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pri tem se ta določba razume tako, da pravni interes obstaja, če bi odločitev o ustavnosti izpodbijanega predpisa pobudnikov pravni položaj izboljšala (tako npr. v sklepu št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76).

Morebitna razveljavitev izpodbijane določbe (četrti odstavek 430. člena ZPIZ-1) bi pomenila, da pobudnik v primeru, če bi uveljavljal pravico do pokojnine po določbah ZPIZ-1, pravice do štetja zavarovalne dobe s povečanjem sploh ne bi mogel uveljaviti (za ohranitev katere, kot izhaja iz pobude, izpolnjuje pogoje, ki jih ta določba vsebuje). Z razveljavitvijo izpodbijane določbe bi namreč odpadla pravna podlaga, ki za zavarovance, ki izpolnjujejo v tej določbi vsebovane pogoje, ohranja pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem in do znižanja starostne meje po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona. Za vse druge osebe pa, kot je bilo navedeno, 430. člen ZPIZ-1 uvaja vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Morebitna razveljavitev četrtega odstavka 430. člena ZPIZ-1 bi torej pobudnikov položaj le poslabšala. Ustavno sodišče je zato njegovo pobudo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Podpredsednik dr. Janez Čebulj