- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 1229/99
ECLI:SI:VSLJ:1999:III.CP.1229.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Aktivna legitimacija za vložitev izvršilnega predlogaAli je upnikova hči aktivno legitimirana za vložitev izvršilnega predloga v imenu upnika?
- Zakoniti zastopnik in izvršilni predlogAli lahko zakoniti zastopnik vloži izvršilni predlog v svojem imenu in za svoj račun?
- Pravilna uporaba materialnega pravaKako sodišče zagotavlja pravilno uporabo materialnega prava v postopku?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zakoniti zastopnik ne more v svojem imenu in za svoj račun vložiti izvršilnega predloga. Na to okoliščino mora paziti sodišče ves čas postopka v okviru pravilne uporabe materialnega prava.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljenega zavrnilo predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočne sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Trbovljah, opr. št. P 164/90 z dne 30.8.1990, zaradi izterjave 382.347,90 SIT s pp. Kot razlog je navedlo, da je v izvršilnem postopku, ki je tekel pod opr. št. I 98/00934, v katerem je zahtevala izterjavo istega dolga upnikova hči, ta podala izjavo, da je izterjevani dolg v celoti poravnan.
Zoper tak sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil upnik in v pritožbi navedel, da je bila izjava hčere v postopku pod opr. št. I 98/00934 izsiljena s strani dolžnice. Sicer pa iz te izjave ne izhaja, da je hči upnika od dolžnice karkoli prejela. Poleg tega pritožba navaja, da bi sodišče pred odločanjem o zavrnitvi predloga moralo dati upniku možnost, da se izjavi. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je bil upnik onemogočen pri uveljavljanju svojih pravic.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno odločilo, vendar pa je odločitev pravilna iz drugih razlogov, kot jih navaja prvo sodišče. Iz izvršilnega naslova, sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Trbovljah, opr. št. P 164/90 z dne 30.8.1990 izhaja, da je upnica in tako tudi aktivno legitimirana za predlagano izvršbo upnikova hči. Zato upnik sam ni legitimiran za vložitev predloga za izterjavo, iz omenjenega izvršilnega naslova. Do polnoletnosti hčerke jo je sicer dolžan zastopati kot njen zakoniti zastopnik, vendar tudi v tem primeru upnik ni upravičen zahtevati izvršbe v svojem imenu, ampak le v imenu hčere. Vprašanje aktivne legitimacije je materialnopravno vprašanje.
Na pravilno uporabo materialnega prava pa pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (čl. 365/2 v zvezi s čl. 381 ZPP in 15. čl. ZIZ) in je bilo iz teh razlogov pritožbo zavrniti kot neutemeljeno ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (čl. 380 tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).
Določbe ZPP (Ur.l. SFRJ, št. 4/77-27/90) so uporabljene na podlagi čl. 498 Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99).