Jedro

Predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti so: kršitev pogodbene obveznosti, vzrok za kršitev izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti, vzročna zveza med kršitvijo pogodbene obveznosti in škodo ter škoda, ki zaradi te kršitve nastane pogodbi zvesti stranki.

Izrek

I. Pritožba zoper II. točko izreka izpodbijane odločbe se zavrne in se ta v tem delu potrdi.

II. Pritožbi zoper III. in IV. točko izreka izpodbijane odločbe se ugodi in se ta spremeni: - v III. točki izreka tako, da se zahtevek tožeče stranke na plačilo 720,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 9. 2016 dalje do plačila, zavrne; - v IV. točki izreka pa tako, je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 36,12 EUR njenih pravdnih stroškov, v roku 8 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom dovolilo spremembo tožbe (I. točka izreka). Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 59751/2016 z dne 8. 6. 2016, je v 1. in 3. točki izreka obdržalo v veljavi (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo tudi znesek 720,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka) in pravdne stroške tožeče stranke v višini 512,47 EUR (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo (II., III. in IV. točka izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Neutemeljena je pritožba v delu, ki izpodbija II. točko izreka izpodbijane odločbe. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, zakaj ocenjuje da je tožeča stranka izpolnila obveznosti, določene v 1.1.a) in 1.2.a) členu pogodbe ter v drugem odstavku 3. člena Aneksa (11. točka obrazložitve izpodbijane odločbe). Njegova obrazložitev je, glede na pavšalne ugovore tožene stranke, povsem zadostna. Pritožba zato ne more uspeti z ugovori, da bi bilo treba ugotoviti, ali je tožeča stranka izpolnila vse svoje pogodbene obveznosti (vključno s tem kaj je sploh bila vsebina njenih pogodbenih obveznosti) in ali jih je izpolnila pravočasno (dodati velja, da ugovorov v zvezi s pravočasnostjo izpolnitve v postopku na prvi stopnji ni bilo). Prav tako je sodišče pojasnilo, kaj je tožena stranka tožeči stranki plačala in kolikšen del opravljenih storitev je ostal neplačan - to predstavlja ravno znesek 611,46 EUR. Pritožbeni ugovori o napačnosti odločitve o ugoditvi tožbenemu zahtevku v tem delu, tako niso utemeljeni. Ker višje sodišče ni našlo niti kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) je pritožbo tožene stranke v tem delu zavrnilo, izpodbijano odločbo pa potrdilo (353. člen ZPP).

6. Tožnica je toženki očitala tudi kršitev pogodbe. O njeni odškodninski odgovornosti je sodišče prve stopnje odločalo v III. točki izreka izpodbijane odločbe. Pravilno jo je presojalo po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti. Ta izključujejo uporabo splošnega pravila 1. odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Pritožbeni očitki, da tožeča stranka ni dokazala splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti (torej premoženjske škode, vzročne zveze in protipravnega ravnanja) tako ne morejo biti utemeljeni. Temelj poslovne oziroma pogodbene odškodninske odgovornosti je namreč v kršitvi pogodbene obveznosti, to je v kršitvi obveznosti, ki bi jo dolžnik moral izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi (1. odstavek 239. člena OZ). Splošno pravilo o pogodbeni odškodninski odgovornosti je določeno v 2. odstavku 239. člena OZ, ki določa, da je upnik, če dolžnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, upravičen zahtevati tudi povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala. Predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti so tako: kršitev pogodbene obveznosti, vzrok za kršitev izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti, vzročna zveza med kršitvijo pogodbene obveznosti in škodo ter škoda, ki zaradi te kršitve nastane pogodbi zvesti stranki.1

7. V obravnavanem primeru ni sporno, da tožeča stranka vseh svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnila, saj ni izvedla vaj s produkcijsko ekipo in dramaturgije po 1.1.b) členu pogodbe in tretjem odstavku 3. člena Aneksa. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem ugotovilo, da je izpolnitev tega dela obveznosti preprečila tožena stranka, s tem ko tožnici njihove izvedbe ni omogočila (česar pritožba ne izpodbija). To pomeni, da je prav tožena stranka kršila pogodbo oziroma ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti. Prvi in drugi element odškodninske odgovornosti (kršitev pogodbe, ki izvira iz sfere tožene stranke) sta tako izpolnjena. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da tožeča stranka ni dokazala, da bi ji zaradi takšnega ravnanja tožene stranke nastala kakšna premoženjska škoda. V posledici neizpolnitve tožene stranke, je namreč ostala ne izpolnjena tudi tožnikova obveznost (ni izvedel vaj s produkcijsko ekipo in dramaturgije). To pomeni, da njegove škode ne more predstavljati že samo dejstvo, da mu tožena stranka pogodbeno dogovorjene cene za izvedbo teh storitev ni plačala. Nastanka kakršnekoli drugačne škode pa tožeča stranka ne zatrjuje.

8. Iz navedenega izhaja, da predpostavka nastanka škode ni izpolnjena. Višje sodišče je zato pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijano odločbo v III. točki izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za plačilo 720,00 EUR zavrnilo (355. člen ZPP).

9. Zaradi delne spremembe odločitve o glavni stvari, je višje sodišče spremenilo tudi odločitev o pravdnih stroških (IV. točka izreka izpodbijane odločbe). Tožeča stranka je po spremembi sodbe z zahtevkom delno uspela, in sicer v 46%. Tožena stranka ji mora zato povrniti takšen odstotek njenih pravdnih stroškov (2. odstavek 154. člena ZPP). Te je sodišče prve stopnje odmerilo na 512,47 EUR. 46% navedenega zneska znese 273,73 EUR.

Tožena stranka je v postopku na prvi stopnji uspela v 64%, kar pomeni, da ji mora tožeča stranka povrniti takšen odstotek njenih pravdnih stroškov. Te je višje sodišče odmerilo na: 200 točk za odgovor na tožbo, 150 točk za prvo pripravljalno vlogo, 200 točk za pristop na narok dne 6. 3. 2017, 100 točk za pristop na narok dne 17. 3. 2017 in 13 točk (2%) materialnih stroškov. Ob upoštevanju, da vrednost odvetniške točke znaša 0,459 EUR tako celotni potrebni pravdni stroški tožene stranke znašajo 304,31, z 22% DDV pa 371,27 EUR. Tožeča stranka mora toženi povrniti 64% teh stroškov, torej 237,61 EUR.

10. Po izvedenem pobotu mora tako tožena stranka tožeči stranki povrniti 36,12 EUR pravdnih stroškov.

1 Glej Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, 2003, 2. knjiga, stran 207-208