Jedro

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da utemeljen sum izhaja iz vsebine obdolžilnega predloga ter zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti saj je glede na predložene dokaze verjetnost, da je obdolženec ta prekršek dejansko storil, večja od verjetnosti, da ga ni storil.

Pritožnik zatrjuje, da ni slišal, da mu je bil strokovni pregled odrejen, vendar s temi trditvami zatrjuje dejstva, ki jih v ugovoru ni zatrjeval (vpogled v l. št. 18 spisa). Ker ne izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku pred sodiščem prve stopnje, jih pritožbeno sodišče v predmetnem pritožbenem preizkusu ne more upoštevati (tretji odstavek 157. člena ZP-1).

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe o prekršku, v kolikor mu bo s sodbo o prekršku naloženo plačilo stroškov postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor obdolženca zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja Okrajnega sodišča v Celju PR 944/2024 z dne 18. 9. 2024 ter sklenilo, da je obdolženec dolžan plačati sodno takso po tarifni številki 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 20,00 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe o prekršku, v kolikor mu bo s sodbo o prekršku naloženo plačilo stroškov postopka.

2.Zoper tako odločitev se pritožuje obdolženec iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se postopek o prekršku zoper obdolženca ustavi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V predmetni zadevi je predlagatelj zoper obdolženca vložil obdolžilni predlog zaradi utemeljenega suma storitve prekrška po 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP, s katerim obdolžencu očita, da je dne 7. 9. 2024 ob 19.28 uri vozil osebni avtomobil znamke Peugeot, tip 206 z registrsko številko ... v kraju Lokarje, pri tem pa je vozil pod vplivom alkohola, saj je imel v organizmu najmanj 0,90 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ob nestrinjanju z rezultatom pa je odrejeni strokovni pregled odklonil.

5.Predlagatelj je hkrati z obdolžilnim predlogom vložil tudi predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, čemur je prvo sodišče sledilo s sklepom z dne 18. 9. 2024. Zoper navedeni sklep je obdolženec vložil ugovor, katerega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom argumentirano zavrnilo.

6.Obdolženec sicer v pritožbi zatrjuje, da slabo sliši ter da zato ni vedel, da mu je bil odrejen strokovni pregled, sam rezultat alkotesta pa je nepravilen, ker ni bil vinjen, temveč zastrupljen z neznanim opojnim sredstvom, vendar iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, pritožbenega sodišča ne prepriča v nezakonitost oziroma nepravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je obdolženčev ugovor, v katerem je poudarjal, da je invalid I. kategorije, da potrebuje vozniško dovoljenje ter da do sedaj ni storil nobenega prekrška, neutemeljen.

7.Kot je obdolžencu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, iz določbe prvega odstavka člena 113.a ZP-1 izhaja, da mora prekrškovni organ v primeru, če je podan

7.utemeljen sum

7. da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija KT v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, v petih dneh od ugotovitve prekrška in storilca predlagati sodišču, da storilcu začasno odvzame vozniško dovoljenje. Pri tem se skladno s prvim odstavkom 113.b člena ZP-1 sodišče pri odločanju o predlogu o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja omeji zgolj na presojo izpolnjevanja pogojev za odvzem vozniškega dovoljenja.

7.Pri odločanju o predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja sodišče prve stopnje presoja, ali je glede na navedbe v obdolžilnem predlogu in dokaze, ki jih predlagatelj priloži k obdolžilnemu predlogu, izkazan utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek, za katerega je predpisan izrek stranske sankcije kazenskih točk v številu, pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V okviru odločanja o ugovoru zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja pa sodišče ugotavlja in ocenjuje, ali je obdolženec z navedbami v ugovoru in priloženimi oz. predlaganimi dokazi uspel omajati zaključke o obstoju utemeljenega suma, torej izkazati, da verjetnost, da je storil prekršek, ni večja od verjetnosti, da ga ni storil. V kolikor so ugovorne navedbe take narave, da se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva ali predstavljajo zgolj podajanje lastnih pravnih naziranj, sodišče ni dolžno izvajati dokazov pred sprejemom odločitve o ugovoru, temveč jih bo izvajalo po odločitvi o ugovoru v okviru dokaznega postopka, ko bo odločalo o obdolženčevi odgovornosti za predmetni prekršek.

8. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da utemeljen sum izhaja iz

vsebine obdolžilnega predloga

ter

zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti

(iz katerega izhaja, da je imel obdolženec ob upoštevanju tolerance v organizmu najmanj 0,90 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka), saj je glede na predložene dokaze verjetnost, da je obdolženec ta prekršek dejansko storil, večja od verjetnosti, da ga ni storil.

Pri tem iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se obdolženec sicer z rezultatom elektronskega alkotesta ni strinjal, vendar je odrejen strokovni pregled odločno odklonil. Pritožnik se s tako ugotovitvijo ne strinja ter zatrjuje, da ni slišal, da mu je bil strokovni pregled odrejen, vendar s temi trditvami zatrjuje dejstva, ki jih v ugovoru ni zatrjeval (vpogled v l. št. 18 spisa). Ker ne izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku pred sodiščem prve stopnje, jih pritožbeno sodišče v predmetnem pritožbenem preizkusu ne more upoštevati (tretji odstavek 157. člena ZP-1).

Ob tem, ko se skladno z določbo drugega odstavka 107. člena ZPrCP v primeru odklonitve strokovnega pregleda šteje, da se udeleženec cestnega prometa strinja z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola, so smiselni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da utemeljen sum z ugovorom ni bil omajan, neutemeljeni.

9.Obdolženec v pritožbi izpostavlja svoje zdravstveno stanje in zdravstvene probleme med pridržanjem ter v zvezi s temi trditvami predlaga zaslišanje dežurnega zdravnika, konkretno mlajšega zdravnika z brado. Pritožbeno izpostavljene zdravstvene težave, četudi bi se izkazale za resnične, na pravilnost in zakonitost zaključka sodišča prve stopnje, da je obdolženčev ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja neutemeljen, ne morejo vplivati. Posledično je nerelevanten tudi (sicer neindividualiziran) dokazni predlog za zaslišanje dežurnega zdravnika.

10.Iz teh razlogov je bilo potrebno pritožbo obdolženca, ki je v celoti neutemeljena, zavrniti (določba tretjega odstavka člena 163 ZP-1) in v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče vselej pazi uradoma (člen 159 ZP-1), izpodbijani sklep potrditi.

11.Obdolženec ni uspel z vloženo pritožbo, zato bo v skladu z določbo prvega odstavka člena 144 ZP-1 moral v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe o prekršku plačati sodno takso za pritožbo po tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 20,00 EUR, v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe o prekršku, v kolikor mu bo s sodbo o prekršku naloženo plačilo stroškov postopka.