Jedro

Revizija ni dovoljena, ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000 SIT.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi ugotovitve, da je tožnica A. Š. lastnica vzhodnega dela parcele št. 1008/1 k.o... v dolžini 58 metrov in širini 11,50 metra ter da je tožena stranka kot zemljiškoknjižna lastnica parc. št. 1008/1 k.o... dolžna predlagati parcelacijo prej enotne parcele in geodetsko izmero kupljenega ter nekupljenega dela. S sklepom z dne 18.2.2003 je prvostopenjsko sodišče odločilo še o pravdnih stroških.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo ter sklep sodišča prve stopnje.

Proti drugostopenjski sodbi je tožnica vložila revizijo, uveljavljala revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagala spremembo obeh sodb, podrejeno pa njuno razveljavitev.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 do 2/2004) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrženje, podrejeno pa zavrnitev zaradi neutemeljenosti.

Revizija ni dovoljena.

Po drugem odstavku 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT. Za ugotovitev te vrednosti je odločilna vrednost spornega predmeta, ki je po prvem odstavku 39. člena ZPP enaka vrednosti glavnega zahtevka. Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP).

Tožeča stranka je v tožbi navedla vrednost spornega predmeta 300.000 SIT, stranki pa med postopkom nista zahtevali, da se sodišče prepriča o pravilnosti navedene vrednosti. Glede na zavrnitev tožbenega zahtevka in na tožničino revizijo je v tožbi navedena vrednost spornega predmeta 300.000 SIT tudi vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Ker torej ta ne presega 1,000.000 SIT, tožničina revizija ni dovoljena, zato jo je revizijsko sodišče po 377. členu ZPP zavrglo.