Jedro

Tožnik ne izpolnjuje pogojev za diverzifikacijo rastlin, saj se je porušilo razmerje med kulturami z ugotovitvijo toženke, da na spornih GERK-ih ne raste le lucerna ampak tudi detelja, zato se to šteje za travno mešanico. Posledica tega je, da dve glavni skupini kmetijskih rastlin presegata 95% celotne ugotovljene površine ornega zemljišča. To pa ni skladno z drugim pododstavkom prvega odstavka 44. člena Uredbe 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, zato tožnik ne izpolnjuje pogoja za diverzifikacijo, posledično niti pogoja za izplačilo zelene komponente.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo tožniku ugodila plačilne pravice v skupnem znesku 32.355,09 EUR (1. točka izreka), odločila o povračilu odobritev v zvezi s finančno disciplino v znesku 424,97 EUR (2. točka izreka), zavrnila plačilne pravice, plačilo za zeleno komponento v obsegu 43,97 ha in dodatno plačilo za mlade kmete v obsegu 27,05 ha (3. točka izreka), znižala oziroma zadržala plačilo plačilnih pravic, zelene komponente in za mlade kmete ter plačilo podpore za rejo govedi v skupnem znesku 440,53 EUR (4. točka izreka). Odločila je, da se sredstva končne odločbe poračunajo z že izplačanimi sredstvi iz začasne odločbe (5. točka izreka), da ima tožnik z letom 2019 površino v obsegu 20,32 ha na v izreku naštetih GERK-ih, ki se štejejo za okoljsko občutljivo trajno travinje, katere se ne sme spreminjati ali zorati (6.točka izreka), da mora v odločbi določen GERK površine 0,6 ha vrniti v kmetijsko rabo trajnega travinja (7. točka izreka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (8. točka izreka) in da posebni stroški v tem postopku niso nastali (9. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe (v zavrnilnem delu, ki je izpodbijan s tožbo) bistveno izhaja, da je prvostopenjski organ ob pregledu na samem kraju ugotovil manjše površine v odločbi naštetih blokov, kot je bilo prijavljeno z obrazcem tožnika, zato je organ zavrnil izplačilo plačilnih pravic v ugotovljenem presežku (23,52 ha). Poleg tega je bilo ugotovljeno, da kmetijsko gospodarstvo tožnika ne izpolnjuje zahtev za trajno travinje, zato se zmanjša površina (0,6 ha), ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento. Zaradi čezmerne prijave kmetijskih površin in ugotovitve, da dve glavni kmetijski rastlini zajemata skupaj več kot 95 % ugotovljenih ornih površin, pa je organ zavrnil še dodatno površino (19,85 ha), kar z vsemi zmanjšanji predstavlja zavrnitev v obsegu 43,97 ha. Prvostopenjski organ je pri pregledu na kraju samem ugotovil, da tožnik travniških površin v območju Natura 2000 (habitatov) ne vzdržuje vsaj enkrat letno in najpozneje do 15. 10. tekočega leta, zato to predstavlja kršitev in znižanje plačil v višini 1% (kršitev se nanaša na GERK PID: ..., ..., ..., ... in ...).

3. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil in odločil, da stroškov postopka ni, hkrati je zavrnil zahtevek za vračilo upravne takse. Glede ugovora tožnika, da se na blokih ID ..., ..., ..., ... in ... namesto prijavljene kmetijske rastline lucerna nahaja kmetijska rastlina silažna koruza, toženka pojasnjuje, da je tožnik podal izjavo, da je na površinah sejal lucerno, vendar je zaradi slabih vremenskih razmer vzklila tudi detelja. Toženka ugotavlja, da je na zgoraj naštetih blokih vzklila mešanica lucerne in detelje, ne pa samo lucerna, kot je bilo prijavljeno v vlogi tožnika. To so poleg tožnika samega potrdile tudi fotografije, posnete na terenu ob kontroli. Zavrača očitek, da bi bila druga kontrola izvedena prepozno, saj lahko organ ugotavlja prisotnost lucerne še jeseni, saj gre za večletno metuljnico, ki zdrži štiri do pet let polne rabe. Tožnik je po mnenju toženke podal napačno prijavo glede dejanske kulture na površini, kar pa je vplivalo na razmerje med rastlinami, ki je bilo drugačno, kot ga je prijavil tožnik. Pritožbo je drugostopenjski organ zato zavrnil kot neutemeljeno.

4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo. V njej izpodbija 3.2. točko izreka (zavrnitev plačila v obsegu 43,97 ha za zeleno komponento) in 4. točko izreka (znižanje plačil v višini 1% pri zahtevi navzkrižne skladnosti). Navaja, da Uredba o shemah neposrednih plačil (v nadaljevanju Uredba) v členih od 17. do 22. določa, da mora nosilec kmetijskega gospodarstva izpolnjevati diverzifikacijo kmetijskih rastlin v obdobju od 7. maja do 31. julija tekočega leta. Na kmetijskem gospodarstvu je imel v letu 2019 dve kontroli, in sicer prvo 27. 5. 2019, kjer kontrolor ni ugotovil neskladja med prijavljenimi kulturami in dejanskim stanjem na površinah. Tožnik dodaja, da se na zgoraj naštetih GERK-ih (op. sodišča: v tožbi omenjeni GERK-i niso našteti) glede na zapisnik nahaja detelja in lucerna, v resnici je na površini prevladovala lucerna, pri čemer ne gre za travno mešanico. To je razvidno tudi iz fotografij ob kontrolnem pregledu v maju 2019. Tožnik nasprotuje ugotovitvi na zapisniku z dne 27. 5. 2019, in sicer glede kulture na GERK-u št. ... in trdi, da je bila na površini posejana lucerna in ne koruza za silažo. To utemeljuje s podatkom o koncentraciji dušika na GERK-u, saj se koncentracija (33 kg/ha) ujema s koncentracijo na GERK-ih, kjer je bila nesporno posejana lucerna. Toženka je izvedla tudi drugi kontrolni pregled izveden 7. 11. 2019, ki pa je po zatrjevanju tožnika izveden izven relevantnega roka, ko je potrebno zagotoviti ustrezno število glavnih kmetijskih rastlin, in tudi po roku 30. 9., ko je potrebno zagotoviti prisotnost rastlin, ki vežejo dušik. Po mnenju tožnika se novembrska kontrola ne bi smela upoštevati, prav tako tudi fotografije, posnete pri tem ogledu. Tožnik še navaja, da bi lahko imel hipotetično po izteku roka 31. 7. ali 30. 9. površine z lucerno že preorane in posejano ozimno žito, kar pa je v konkretnem primeru zaradi nevarnosti poplav nesmiselno. Tožnik v nadaljevanju tožbe še doda, da je pogoje iz 20. člena Uredbe izpolnjeval ob vložitvi zbirne vloge, saj je izpolnjeval pogoje za diverzifikacijo, kot tudi obveznost površine z ekološkim pomenom. Ob prijavi je bilo posejanih 65,66 ha ali 70,28% koruze, 19,94 ha ali 21,34% travnih mešanic, 0,64 ha ali 0,68% prahe in 7,18 ha ali 7,68% lucerne. Obe glavni kmetijski rastlini sta skupaj zajemali največ 91,62 % ornih površin, s tem pa je izpolnjeval pogoje za zeleno komponento.

5. V nadaljevanju tožbe se ne strinja z znižanjem izplačil pod 4. točko izreka, ker naj bi bilo pri pregledu v okviru predpisane zahteve za ravnanje (PZR) za ohranjanje prostoživečih ptic in ohranjanja habitatov ugotovljeno, da površine niso bile vzdrževane vsaj enkrat letno najkasneje do 15. 10. tekočega leta. Zatrjuje, da je vse naštete površine v letu 2019 vsaj enkrat pokosil, pri čemer prilaga tudi evidenco opravil. Predlaga popravo izpodbijane odločbe (smiselno spremembo izpodbijanega akta) oziroma vrnitev v ponovno odločanje toženki (smiselno odpravo izpodbijanega akta in vrnitev v ponovno odločanje).

6. Toženka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene in se pri tem sklicuje na obrazložitev izpodbijane in drugostopenjske odločbe ter predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

7. Sodišče je v zvezi s sestavo sodišča sprejelo sklep, I U 1119/2020 z dne 6. 12. 2022, da v zadevi sodi sodnik posameznik (13. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Presodilo je namreč, da so pogoji za odločanje po sodniku posamezniku podani, ker v zadevi ne gre za zahtevno dejansko stanje, pravno stanje zadeve pa ni sporno. Tožnik na izrecno vprašanje sodišča na glavni obravnavi sestavi sodišča ni ugovarjal. 8. Sodišče je dne 19. 1. 2023 izvedlo glavno obravnavo, ki se jo je udeležil tožnik (osebno). Pravilno vabljena toženka se glavne obravnave ni udeležila, sodišču je svoj izostanek opravičila.

9. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine tožnika na list. št. A1 in A2 in v upravni spis zadeve.

10. Dokazni predlog tožnika za vpogled v evidenco opravil na list št. A3 in dokazni predlog za zaslišanje tožnika je sodišče zavrnilo kot nedopusten. Vpogled v evidenco opravil je sodišče zavrnilo, saj tožnik z njo dokazuje tožbeni ugovor, ki se nanaša na znižanje plačila zaradi navzkrižne skladnosti (točka 4. izreka izpodbijane odločbe), ki jo v pritožbi zoper izpodbijano odločbo ni uveljavljal. Pri tem je sodišče ugotovilo, da gre za neizčrpanost pritožbe po prvem odstavku 6. člena ZUS-1. Dokazni predlog za zaslišanje tožnika je sodišče štelo kot nedovoljeno novoto, saj ga tožnik ni predlagal že v upravnem postopku (52. člen ZUS-1). Na vprašanje sodišča, zakaj dokaznih predlogov, ki jih na novo navaja in predlaga v tožbi, ni predlagal že v postopku izpodbijane odločbe, je tožnik pojasnil, da teh stvari ni vešč in je že tekom postopka povedal, kar je vedel, pri čemer sodišče sodi, da ni navedel opravičljivega razloga.

**K I. točki izreka**

11. Tožba ni utemeljena.

12. V zadevi je sporno, ali je organ pravilno ugotovil dejansko stanje glede kultur, ki so rasle na prijavljenih površinah, in ali je tožnik izpolnjeval pogoj za diverzifikacijo kmetijskih rastlin in izplačilo zelene komponente. Sporno je tudi ali je bilo tožniku pravilno znižano plačilo zaradi navzkrižne skladnosti v višini 1%, zaradi nevzdrževanja površin v okviru predpisanih zahtev ravnanja (PZR).

13. Uredba v 20. členu določa, da se diverzifikacija izvaja v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (v nadaljevanju Uredba 1307/2013), ki v 44. členu ureja diverzifikacijo kmetijskih rastlin. Kadar orno zemljišče kmeta obsega več kot 30 hektarov in se ne uporablja v celoti za pridelavo kmetijskih rastlin, ki so velik del leta ali velik del cikla pod vodo, so na tem ornem zemljišču vsaj tri različne kmetijske rastline. Glavna kmetijska rastlina ne zajema več kot 75% ornega zemljišča, dve glavni kmetijski rastlini skupaj pa ne zajemata več kot 95% ornega zemljišča (drugi pododstavek prvega odstavka 44. člena Uredbe 1307/2013).

14. Znižanje plačil za zeleno komponento v primeru neizpolnjevanja zahteve glede diverzifikacije kmetijskih rastlin ureja 24. člen delegirane Uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (v nadaljevanju Uredba 640/2014).

15. Tožnik v tožbi navaja, da je na „zgoraj naštetih GERK-ih“, kultura v naravi detelja in lucerna, dejansko pa je v naravi prevladovala lucerna, detelja je bila prisotna v majhni meri, vsekakor pa ni šlo za travno mešanico. Na glavni obravnavi je pojasnil, da je pri tem imel v mislih bloke ID ..., ..., ..., ... in druge naštete v tretjem odstavku na 4. strani drugostopenjske odločbe, v zvezi s katerimi je sporno, ali je kultura na površini lucerna ali travna mešanica.

16. Sodišče pri tem ugotavlja, da je tožnik ob drugi kontroli dne 7. 11. 2019 na zapisniku pojasnil, da je sejal lucerno, vendar je zaradi vremenskih razmer vzklila tudi detelja. Iz tega sledi, da je drugostopenjski organ pravilno ugotovil, da se na GERK-ih nahaja travna mešanica. Toženka je pravilno pojasnila, da mora tožnik v vlogi prijaviti kulturo, ki na površini dejansko raste, ne pa kulturo, ki jo je sejal. Sodišče se prav tako strinja toženko, da je treba tudi drugi kontrolni pregled kmetijskega gospodarstva tožnika, ki je bil začet dne 22. 10. 2019 in končan dne 7. 11. 2019 (kar je že izven relevantnega obdobja 7. 5. do 31. 7.), upoštevati. Slediti gre namreč navedbi toženke, ki je tožnik ne prereka, da gre pri detelji in lucerni za metuljnici-kulturi, ki zdržita štiri do pet let polne rabe, zato ju je možno ugotavljati na terenu tudi konec oktobra. Sodišče še dodaja, da tožnik v tožbi ne zatrjuje, da bi sporne površine po izteku relevantnega obdobja (po 31. 7.) preoral in zasadil kaj drugega, pač pa le hipotetično navaja, da bi to lahko storil, vendar to ne bi imelo smisla zaradi jesenskih poplav. Iz tega izhaja, da se stanje kultur na površini ni spremenilo in je stanje ob drugem kontrolnem pregledu ustrezalo tudi stanju v relevantnem obdobju. Sodišče tako ne vidi razloga, da se tudi druga kontrola ne bi upoštevala. Posledično zavrača tudi navedbe tožnika na glavni obravnavi, da je pri zadnjem kontrolnem pregledu v novembru težko določiti lucerno kot glavni posevek, saj gre takrat že v korenine in je težko vidno.

17. Tožnik nasprotuje ugotovitvi na zapisniku z dne 27. 5. 2019, in sicer glede ugotovljene kulture na GERK-u št. ... Trdi, da gre za očitno napako kontrolorja, saj na površini ni bila posejana koruza za silažo, ampak lucerna. V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da v upravnem postopku pravzaprav ni več sporno, ali je bila na omenjenem GERK-u koruza ali lucerna, ampak je glede na drugostopenjsko odločbo sporno, ali na površini raste lucerna ali travna mešanica lucerne in detelje. Tako je tožbena navedba nerelevantna, saj je jasno, da se na GERK-u ne nahaja koruza. Tožnik pa v zvezi z omenjenim GERK-om ni podal drugih tožbenih navedb, zato sodišče šteje, da je toženka pravilno ugotovila dejansko stanje na omenjenem GERK-u (nahajanje travne mešanice, ne lucerne).

18. Tožnik zatrjuje, da je izpolnjeval pogoje iz 20. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil glede diverzifikacije in glede površin z ekološkim pomenom v relevantnem obdobju. Pri tem ponovno našteje prijavljene površine in odstotke kultur v relevantnem obdobju diverzifikacije rastlin. Sodišče pri tem pojasnjuje, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za diverzifikacijo rastlin, saj se je porušilo razmerje med kulturami z ugotovitvijo toženke, da na spornih GERK-ih ne raste le lucerna ampak tudi detelja, zato se to šteje za travno mešanico. Posledica tega je, da dve glavni skupini kmetijskih rastlin presegata 95% celotne ugotovljene površine ornega zemljišča. To pa ni skladno z drugim pododstavkom prvega odstavka 44. člena Uredbe 1307/2013, zato tožnik ne izpolnjuje pogoja za diverzifikacijo, posledično niti pogoja za izplačilo zelene komponente.

19. Razmerje posajenih kultur se je spremenilo tudi zaradi zmanjšanja površine, za katero se prizna zelena komponenta, saj je že prvostopenjski organ ugotovil razliko med prijavljenimi površinami in dejansko ugotovljenimi površinami. Ugotovljena površina kmetijskega gospodarstva pa v obravnavani zadevi za tožnika očitno ni sporna, saj ji v tožbi ne nasprotuje. Prav tako ne nasprotuje znižanju zelene komponente iz razloga, ker ne izpolnjuje zahtev za trajno travinje. Sodišče se tako s preostalo zavrnitvijo izplačil za zeleno komponento iz točke 3.2. ni ukvarjalo, saj tožnik glede preostalega ni podal nobene trditvene podlage.

20. Glede izpodbijanja 4. točke izreka izpodbijane odločbe, kjer se tožnik ne strinja z znižanjem plačil zaradi navzkrižne skladnosti v višini 1%, sodišče ugotavlja, da gre za neizčrpanost pritožbe. Prvi odstavek 6. člena ZUS-1 namreč določa, da upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravi akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Tožnik v pritožbi zoper izpodbijan akt ni izpodbijal 4. točke izreka, zato tudi sodišče s tem povezanih tožbenih očitkov v upravnem sporu ni presojalo.

21. V povzetku vsega navedenega sodišče sodi, da tožnik nepravilnosti in nezakonitosti izpodbijanega sklepa ni uspel izkazati. Ker sodišče obenem ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka**

22. Tožnik je zahteval povrnitev stroškov postopka. Ker je sodišče njegovo tožbo zavrnilo, je v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 odločilo tudi, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka.