Jedro

Tožnica je stroške za izvedenca medicinske stroke (predujem), kateremu je sodišče odmerilo nagrado v višini 2.852,95 EUR, založila sama in tako niso bili izplačani z naslova brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje te stroške materialnopravno zmotno, ob upoštevanju pravdnega uspeha tožnice in ob sklicevanju na 46. člen ZBPP, toženki naložilo v plačilo v korist proračuna Republike Slovenije.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni, tako da sedaj v celoti glasi:

"Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema tega sklepa povrniti stroške tožeče stranke v skupni višini 2.448,97 EUR, od tega znesek 1.380,54 EUR v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na račun Okrožnega sodišča v Mariboru, št. 01100-6950421931, sklic SI00 100-9922023, preostali znesek v višini 1.068,43 EUR pa tožeči stranki, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila."

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni po prejemu sklepa sodišča druge stopnje povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 146,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju: toženka) dolžna povrniti 2.448,97 EUR stroškov postopka v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na račun Okrožnega sodišča v Mariboru, št. ..., sklic ..., v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper sprejeto odločitev se pravočasno pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnica) iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da za stroške izvedenca medicinske stroke ni koristila brezplačne pravne pomoči in je stroške v znesku 3.000,00 EUR v celoti krila sama. Posledično je odločitev sodišča prve stopnje napačna, saj je toženka dolžna Republiki Sloveniji oziroma Okrožnemu sodišču v Mariboru povrniti zgolj 37,45 % od priznanih pravdnih stroškov v višini 3.686,35 (torej brez stroškov za izvedenca). Ob tem še navaja, da od sodišča tudi še ni prejela razlike od nakazanih stroškov za izvedenca v skupnem znesku 3.000,00 EUR ter priznanih stroškov za izvedenca v znesku 2.852,95 EUR. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ustrezno spremeni, toženki pa naloži povrnitev priglašenih pritožbenih stroškov.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo navaja, da je dne 26. 8. 2025 na TRR sodišču že nakazala 2.448,97 EUR in upoštevaje pritožbene navedbe tožnice predlaga, da sodišče prve stopnje znesek, ki ga bo izračunalo in je posledica plačil predujmov s strani tožnice, neposredno nakaže tožnici, oziroma da ga vrne toženki in ji naloži plačilo. Prav tako nasprotuje, da se stroški pritožbe naložijo njej v plačilo, saj ni z ničemer prispevala k izdaji izpodbijanega sklepa.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče, ki je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju: ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je zaključilo, da je izpodbijana stroškovna odločitev delno materialnopravno zmotna, kar je narekovalo ustrezno spremembo, kot je podrobneje obrazloženo v nadaljevanju.

6.Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje o priglašenih pravdnih stroških tožnice odločilo tako, da je v 6. točki obrazložitve odmerilo in priznalo pravdne stroške tožnice v zvezi z zastopanjem po pooblaščencu, odvetniku v skladu z določbami Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT) v višini 3.686,35 EUR, v 8. točki obrazložitve ji je priznalo stroške v zvezi z nagrado za sodnega izvedenca medicinske stroke v višini 2.852,95 EUR in nato glede na uspeh v pravdi odločilo, da je tožnica upravičena do 37,45 % teh stroškov, torej do zneska 2.448,97 EUR. Nato je glede celotnih stroškov tožnice odločilo, da jih je v skladu z določbo 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) toženka dolžna namesto tožnici povrniti v korist proračuna Republike Slovenije.

7.Kot utemeljeno izpostavlja pritožba in izhaja tudi iz podatkov spisa (list. št. 67 in list. št. 70, odločba BPP 619/2024 z dne 20. 5. 2024 o zavrnitvi prošnje tožnice - priloga C3 spisa), je tožnica stroške za izvedenca medicinske stroke (predujem), kateremu je sodišče odmerilo nagrado v višini 2.852,95 EUR, založila sama in tako niso bili izplačani z naslova brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje te stroške materialnopravno zmotno, ob upoštevanju pravdnega uspeha tožnice in ob sklicevanju na 46. člen ZBPP, toženki naložilo v plačilo v korist proračuna Republike Slovenije. Ker je torej tožnica te stroške v celoti poravnala z lastnimi sredstvi, je ob upoštevanja njenega uspeha v pravdi (37,45 %) ona tista, ki je upravičena do sorazmernega povračila teh stroškov v višini 1.068,43 EUR.

8.Glede vračila presežka vplačanega predujma (razlike glede na priznano nagrado izvedencu) v višini 147,05 EUR, za kar se še zavzema pritožba, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da iz podatkov spisa (odredba in poročilo na list. št. 127 spisa) izhaja, da je bila navedena razlika izplačana na fiduciarni račun pooblaščenke tožnice dne 24. 12. 2024.

9.Pritožbeno sodišče je v skladu z obrazloženim pritožbi ugodilo in sklep o stroških sodišča prve stopnje ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP).

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 165., 154. in 155. členu ZPP, veljavni OT in Zakonu o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1). V tej zvezi ne gre slediti stališču toženke v odgovoru na pritožbo, da ni dolžna poravnati stroškov tožnice, ker ni prispevala k izdaji izpodbijanega sklepa. Tudi odločitev o pritožbenih stroških strank namreč temelji (izključno) na uspehu strank v (pritožbenem) postopku in tako ni odločilno, iz kakšnega razloga je prišlo do napačne odločitve sodišča.

11.Tožnica je s pritožbo uspela, zaradi česar je upravičena do povračila sledečih stroškov pritožbenega postopka1 : nagrada za pritožbo po tar. št. 22/2 OT - 100 točk, materialni stroški (11. člen OT) - 2 točki, 22 % DDV - 22,44 točke, vrednost točke 0,60 EUR, sodna taksa v višini 72,00 EUR, skupaj tako 146,66 EUR, kar ji je toženka dolžna povrniti v paricijskem roku, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

-------------------------------

1Pritožbeno sodišče je kot pritožbeno sporno vrednost vzelo znesek 1.068,43 EUR, glede katerega se je tožnica (utemeljeno) zavzemala, da se nakaže njej in ne v korist proračuna RS. Zneska 147,05 EUR pri tem ni upoštevalo, saj gre za zahtevek iz naslova vračila preveč plačanega predujma, ki ni naslovljen na nasprotno stranko, ampak na sodišče.

Zveza:

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 46

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.