Jedro

Pritožbeno sodišče znova izpostavlja, da ni mogoče enačiti zdravstvene zmožnosti za opravo svojega poklica in siceršnjih zdravstvenih zmožnosti za opravljanje kakega drugega dela oz. nalog v splošno korist. Tudi Vrhovno sodišče RS je v sodbi IV Ips 72/2015 z dne 15. 12. 2015 izpostavilo, da tudi ugotovitev I. kategorije invalidnosti storilca (sama po sebi) ne izključuje možnosti oprave nalog v splošno korist, v sodbi IV Ips 47/2016 z dne 15. 11. 2016 pa je pojasnilo, da invalidnost I. kategorije ne pomeni nujno, da storilec, ki je razvrščen v to kategorijo, ne more opravljati dela v splošno korist ali v korist lokalne samoupravne skupnosti.

Zaključke o popolni zdravstveni nesposobnosti storilca za opravljanje dela v splošno korist bi tako bilo mogoče sprejeti zgolj na podlagi jasnih in izrecnih pojasnil, zakaj storilec naj zaradi bolezni, ki mu je preprečevala opravljanje dela učitelja in je bila podlaga za invalidsko upokojitev storilca v letu 1992, ne bi bil sposoben opravljati lažjih fizičnih del, kot je sortiranje ali npr. grabiti listja, kositi trave, pometati pločnika, obirati jabolk in podobno. Ker pa je obrazložitev zdravnice, ki je opravila preventivni zdravstveni pregled kljub dodatnim pojasnilom z dne 15. 9. 2017 še vedno preskopa, je po mnenju pritožbenega sodišča zaključek o popolni zdravstveni nezmožnosti storilca za opravo nalog v splošno korist (še vedno) preuranjen in tako odločitev prvostopenjskega sodišča o ustavitvi postopka nadomestitve globe temelji na še vedno nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, na kar utemeljeno opozarja tudi storilec v pritožbi, v kateri ponovno izpostavlja kakšna dela je opravljal po invalidski upokojitvi in jih še vedno opravlja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ustavilo postopek z nalogami v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1).

3. Pritožba je utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah, da storilec ni zdravstveno sposoben za opravo nalog v splošno korist. Tako odločitev je prvostopenjsko sodišče sprejelo že s sklepom z dne 17. 2. 2017, ki ga je pritožbeno sodišče po storilčevi pritožbi razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Pred ponovnim odločanjem je prvostopenjsko sodišče zaslišalo storilca glede tega, kakšna dela bi lahko opravljal, pridobilo mnenje storilčeve osebne zdravnice o storilčevi zmožnosti za opravljanje dela, dodatna pojasnila zdravnice medicine dela B. B., dr. med., pojasnila CSD Slovenske Konjice o možnostih opravljanja del brez oprave zdravstvenega pregleda ter pojasnila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Na podlagi vsega navedenega je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da kljub storilčevi pripravljenosti za opravo nalog, storilcu ni mogoče zagotoviti nadomestitve globe z delom v splošno korist, ker bi moral poleg pogoja premoženjske nesposobnosti za plačilo globe, izpolnjevati tudi pogoj zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela, ki pa ga po pridobljenih informacijah storilec ne izpolnjuje.

5. Po pojasnilih CSD Slovenske Konjice morajo izvajalske organizacije napoteni osebi zagotoviti vse potrebno za varno in zdravo delo ter jo zavarovati za primer poklicne bolezni in poškodbe pri delu, kot tudi za primer invalidnosti, telesne okvare ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zaradi česar je nujno potrebno opraviti zdravniški pregled in usposabljanje iz varstva pri delu, zdravnica medicine dela ter ZPIZ pa ocenjujeta, da glede na mnenje invalidske komisije I. stopnje pa storilec že od 15. 1. 1992 dalje zaradi bolezni ni sposoben za nobeno (ne le organizirano pridobitno) delo, kar pomeni, da storilec trajno ne izpolnjuje zdravstvenih zahtev za družbeno koristno delo, ki je nujni pogoj za opravo nalog v splošno korist. 6. Pritožbeno sodišče je že sklepu PRp 33/2017 z dne 14. 3. 2017 poudarilo, da je zdravstveno stanje storilca lahko razlog, da se storilčev predlog za nadomestitev globe zavrne oz. da se postopek za nadomestitev globe ustavi (prim. sklep Višjega sodišča v Kopru PRp 157/2012 z dne 12. 7. 2012 in Višjega sodišča v Celju PRp 345/2012 z dne 25. 7. 2012). Vendar pa je pred sprejemom take odločitve potrebno skrbno in natančno preveriti vse možnosti, da se storilcu glede na svoje zdravstvene zmožnosti opravi določene naloge v splošno korist. 7. Iz spisovnega gradiva in same obrazložitve izpodbijanega sklepa sicer izhajajo precejšnja prizadevanja prvostopenjskega sodišča, da bi se razjasnilo vprašanje storilčeve zdravstvene sposobnosti za opravo nalog v splošno korist, vendar je po oceni pritožbenega sodišča zaključke o popolni in trajni zdravstveni nezmožnosti storilca za opravljanje nalog v splošno korist sprejelo preuranjeno tj. na podlagi preveč pavšalnih in neustrezno argumentiranih mnenj zdravnice medicine dela in ZPIZ-a. Iz teh namreč ne izhaja jasno, zakaj naj bi storilec, ki naj bi bil invalidsko upokojen zaradi psihičnih težav, ki so mu preprečevale opravljanje dela učitelja, bil nesposoben za kakršnokoli drugo, zlasti lažje fizično delo v skrajšanem času, ko je po lastnih navedbah (ne glede na morebitne bolečine) sposoben dela v vinogradu, sadovnjaku in gozdu. Mnenje zdravnice medicine dela temelji zgolj na argumentaciji, da je invalidska komisija ocenila, da storilec od 15. 1. 1992 ni sposoben za nobeno delo, pri čemer pa ni razvidno, da bi tako mnenje upoštevalo naravo dela, ki ga je storilec opravljal pred upokojitvijo, zdravstvene razloge, ki so narekovali sprejem takega mnenja in časovno oddaljenost izdaje takega mnenja.

8. Pritožbeno sodišče znova izpostavlja, da ni mogoče enačiti zdravstvene zmožnosti za opravo svojega poklica in siceršnjih zdravstvenih zmožnosti za opravljanje kakega drugega dela oz. nalog v splošno korist. Tudi Vrhovno sodišče RS je v sodbi IV Ips 72/2015 z dne 15. 12. 2015 izpostavilo, da tudi ugotovitev I. kategorije invalidnosti storilca (sama po sebi) ne izključuje možnosti oprave nalog v splošno korist, v sodbi IV Ips 47/2016 z dne 15. 11. 2016 pa je pojasnilo, da invalidnost I. kategorije ne pomeni nujno, da storilec, ki je razvrščen v to kategorijo, ne more opravljati dela v splošno korist ali v korist lokalne samoupravne skupnosti. Ali povedano drugače: invalidnost I. kategorije še ne pomeni istočasno obstoj absolutne nezmožnosti za opravljanje tudi tistih del, ki sicer ne spadajo v domeno presoje zdravstvenih zmožnosti za opravljanje svojega poklica. Ob nekritičnem sprejemanju zelo skopega mnenja o zdravstveni nezmožnosti storilca za opravljanje nalog v splošno korist, kot je izkazano v predmetni zadevi, bi to lahko pomenilo, da vsi tisti storilci, ki so invalidsko upokojeni kot delovni invalidi I. kategorije, trajno in absolutno ne izpolnjujejo pogoja zdravstvene zmožnosti za opravo dela v splošno korist, kar pa predstavlja povsem očitno diskriminatorno obravnavanje takih storilcev, pri katerih pa nedvomno lahko obstajajo zmožnosti za opravljanje tudi takih del, ki so družbeno koristna, na drugi strani pa je potrebno upoštevati, da so njihovi dohodki iz naslova invalidske pokojnine praviloma nižji in so zato že po materialnem kriteriju vsaj v večini primerov nedvomno upravičeni do nadomestitve globe z delom v splošno korist. Tako ravnanje bi bilo v nasprotju s prepovedjo diskriminacije, ki izhaja iz načela enakosti pred zakonom, določenega v 14. členu Ustave RS, hkrati pa bi izničilo smisel ukrepa socialne države, zlasti če bi od takih oseb zahtevali, da zaradi uveljavljanja možnosti nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist opravijo kontrolni zdravstveni pregled po 94. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), kot je to nakazano v dopisu ZPIZ-a z dne 7. 2. 2018 (list. št. 63), kar bi lahko zanje imelo posledice na področju pravic iz naslova invalidskega in pokojninskega zavarovanja, kajti predmet tovrstnih postopkov ni presoja zdravstvenih zmožnosti v smislu opravljanja njihovega poklica, temveč presoja zmožnosti za opravljanje tistih del, ki so družbeno koristna in jih praviloma lahko opravljajo v vsakdanjem življenju tudi invalidne osebe (čiščenje okolice, pomoč oslabelim osebam …).

9. Zaključke o popolni zdravstveni nesposobnosti storilca za opravljanje dela v splošno korist bi tako bilo mogoče sprejeti zgolj na podlagi jasnih in izrecnih pojasnil, zakaj storilec naj zaradi bolezni, ki mu je preprečevala opravljanje dela učitelja in je bila podlaga za invalidsko upokojitev storilca v letu 1992, ne bi bil sposoben opravljati lažjih fizičnih del, kot je sortiranje ali npr. grabiti listja, kositi trave, pometati pločnika, obirati jabolk in podobno. Ker pa je obrazložitev zdravnice, ki je opravila preventivni zdravstveni pregled kljub dodatnim pojasnilom z dne 15. 9. 2017 še vedno preskopa, je po mnenju pritožbenega sodišča zaključek o popolni zdravstveni nezmožnosti storilca za opravo nalog v splošno korist (še vedno) preuranjen in tako odločitev prvostopenjskega sodišča o ustavitvi postopka nadomestitve globe temelji na še vedno nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, na kar utemeljeno opozarja tudi storilec v pritožbi, v kateri ponovno izpostavlja kakšna dela je opravljal po invalidski upokojitvi in jih še vedno opravlja. To pa pritrjuje stališču pritožbenega sodišča, da ni nemogoče, da je nekdo, ki ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti (invalid I. kategorije), še vseeno sposoben opravljati določene naloge, opravke in druge zadolžitve drugačne intenzivnosti ali kakovosti.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka (osmi odstavek 163. člena ZP-1).

11. Pred ponovnim odločanjem bo sodišče prve stopnje z natančnim zaslišanjem zdravnice medicine dela, ki je ocenila, da storilec ni zdravstveno sposoben za delo, pridobiti pojasnila o kriterijih ocenjevanja zdravstvene sposobnosti za delo, razlogih za sprejeto oceno o storilčevi zdravstveni nezmožnosti za delo in o tem, ali bi glede na razloge, iz katerih je storilcu bila priznana I. kategorija invalidnosti, vendarle storilec lahko opravljal kakšna lažja fizična dela z morebiti skrajšanim delovnim časom (kot je npr. grabljenje listja, pometanje cest, obrezovanje drevja, urejanje okolice, kuvertiranje, sortiranje ipd.) in le v primeru ocene, da tudi teh del ni sposoben opravljati, pridobiti tudi pojasnila o razlogih za tako mnenje. Šele nato bo glede na pridobljena pojasnila sodišče prve stopnje v nadaljevanju presodilo, ali je storilec zdravstveno zmožen opraviti delo v izvajalski organizaciji, ki je že bila določena s sklepom z dne 31. 3. 2016, ali pa je potrebno v sodelovanju s CSD Slovenske Konjice poiskati drugo ustrezno organizacijo, ki bi lahko storilcu glede na njegove zdravstvene zmožnosti omogočila opravo nalog v splošno korist.