Jedro

Postopek vpisa v sodni register loči dva položaja. Postopek za vpis v sodni register se začne z vložitvijo predloga ali po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa in to samo, kadar tako določa zakon. Vsebina akta socialnega podjetja je določena v 12. členu ZSocP. Vsebina vloge za registracijo socialnega podjetja po materialnem pravu je določena v 14. in 15. členu ZSocP. Nepridobitna pravna oseba pridobi status socialnega podjetja z vpisom dostavka "socialno podjetje" pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register ali javno evidenco.

Sodišče druge stopnje razume postopek registracije socialnega podjetja tako, da če so izpolnjene materialno pravne predpostavke za vpis spremembe nepridobitne organizacije v socialno podjetje, ki morajo temeljiti le na pravilno oblikovanem predlogu za vpis spremembe, registrsko sodišče ugodi predlogu za vpis sprememb v sodni register.

Besedilo drugega odstavka 15. člena ZSocP, ki določa, da registrski organ "z aktom" odloči ... je treba razumeti na način, da registrsko sodišče po preizkusu vseh pogojev iz 34. člena ZSReg, ki morajo biti izpolnjeni v skladu z ZSocP, s sklepom odloči, da se pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register vpiše dostavek "socialno podjetje." Le tip socialnega podjetja A se lahko ukvarja z dejavnostjo socialnega podjetništva in mora hkrati dejavnost socialnega podjetništva razmejiti od drugih dejavnosti oziroma nalog, kar je še posebej določeno z Uredbo ob upoštevanju meril, ki jih določa četrta alineja 2. člena tega zakona. V četrti alineji 2. člena ZSocP je določena dejavnost socialnega podjetništva, področja in dejavnosti pa so opredeljene v 5. členu ZSocP. V peti alineji 2. člena ZSocP pa so določeni le posebni pogoji za zaposlovanje, ki so natančneje opredeljeni v 6. členu tega zakona (socialno podjetje tipa B).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep registrskega sodišča potrdi.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka

1. Predlagatelj je pri že vpisanem subjektu vpisa, ki je sicer registriran kot zavod, predlagal, da sodišče ugotovi, da predlagatelj (subjekt vpisa) izpolnjuje pogoje, da posluje kot socialno podjetje in da po uradni dolžnosti pri imenu predlagatelja v sodni register vpiše dostavek "socialno podjetje s skrajšano firmo: C. – socialno podjetje". Predlogu je priložil čistopis akta o ustanovitvi zavoda z dne 17. 10. 2017, na katerem je overjen podpis ustanovitelja in sklep ustanovitelja o nameravanem poslovanju kot socialno podjetje z dne 17. 10. 2017, vse na podlagi 14. člena Zakona o socialnem podjetništvu (v nadaljevanju: ZSocP).1

2. Registrsko sodišče je v skladu s tretjim odstavkom 14. člena ZSocP pri Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) pridobilo podatek, da ima subjekt vpisa poravnane vse dospele davčne obveznosti in morebitne prispevke za socialno varnost delavcev.

3. Z Odredbo o dopolnitvi predloga (redna številka 3) pa je registrsko sodišče po višji sodniški pomočnici predlagatelja pozvalo, da dopolni predlog in registrskemu sodišču predloži sklep ustanovitelja o spremembi imena, dejavnosti in akta zavoda zaradi preoblikovanja zavoda v socialno podjetje po določilih ZSocP; ime zavoda mora vsebovati oznako socialno podjetje iz drugega odstavka 18. člena ZSocP, kar je treba določiti tudi v aktu; akt o ustanovitvi mora biti usklajen s sklepom ustanovitelja o spremembi imena, dejavnosti in akta zavoda v skladu z Zakonom o zavodih (v nadaljevanju: ZZ),2 ZSocP in Uredbi o določitvi dejavnosti socialnega podjetništva (v nadaljevanju: Uredba).3 Predlagatelju je sodišče pojasnilo, da je vsebina akta določena v 8. členu ZSocP, 20. člen akta ni pravilno umeščen, poleg tega manjka besedilo in v čistopisu akta mora biti overjen podpis ustanovitelja, ker gre za preoblikovanje zavoda v socialno podjetje.

4. Predlagatelj je odgovoril na poziv sodišča o dopolnitvi predloga, pri tem pa je sledil le zahtevi sodišča, da mora biti podpis ustanovitelja na Aktu o ustanovitvi (v nadaljevanju: Akt) overjen. Zato je k dopolnitvi priložil tudi popravljen Akt z overjenim podpisom ustanovitelja.

5. Glede ostalih zahtev odredbe pa je predlagatelj zavzel stališče, ki je povzeto v nadaljevanju: ZSocP nikjer ne zahteva, da mora oseba, ki želi pridobiti status socialnega podjetja spremeniti svoje ime. Uporaba termina socialno podjetje ali v skrajšani obliki so. p. je osebam, ki statusa nimajo celo prepovedana (tretji odstavek 18. člena ZSocP). Sodišče mora, ko ugotovi, da oseba izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa socialnega podjetja odločiti tudi, da se pri imenu te osebe vpiše dostavek "socialno podjetje".

Predlagatelj je že registriran kot zavod, Akt je v skladu z zahtevami ZSocP. Pojasnil je, da dejavnosti socialnega podjetništva ne bo izvajal in jih zato tudi v Aktu ni opredelil. Naslov 20. člena Akta je popravljen in ustreza dejanskemu besedilu člena.

6. Registrsko sodišče (po višji sodniški pomočnici) je s sklepom Srg 2017/47460-6 z dne 21. 12. 2017 predlog predlagatelja zavrnilo (redna številka 6). V bistvenih razlogih je pojasnilo, da bo dodalo dostavek v imenu zavoda v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZSocP, ko bo za to imelo pravno podlago v Aktu in če bodo izpolnjeni tudi drugi pogoji za pridobitev statusa socialnega podjetja po ZSocP. Slednje je pomembno za pravni promet. V pravnem prometu mora namreč socialno podjetje uporabljati ime in skrajšano ime z zakonsko predpisanim dostavkom (drugi odstavek 18. člena ZSocP) za kar mora imeti pravno podlago v svojem Aktu. Akt se javno objavi, registrski organ pa ga mora v skladu s 17. členom ZSocP nemudoma tudi posredovati pristojnemu ministrstvu za vzpostavitev evidence. Zavod bo deloval kot socialno podjetje tipa B. Zato bi moral ustanovitelj pri sprejemu Akta upoštevati tudi prvi odstavek 12. člena ZSocP, kar pomeni, da mora v Aktu razmejiti dejavnosti socialnega podjetništva od drugih dejavnosti oziroma nalog ter opredeliti način razpolaganja s premoženjem in porabo dobička oziroma presežkov prihodkov v skladu s 26. členom ZSocP. Pri razmejitvi dejavnosti socialnega podjetništva od drugih dejavnosti v Aktu mora ustanovitelj upoštevati Uredbo.

7. Pritožbo predlagatelja zoper navedeni sklep o zavrnitvi predloga, je registrsko sodišče (po sodnici) zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (redna številka 8). Kot bistvene razloge za svojo odločitev je navedlo, da mora biti Akt izdelan v skladu z 12. členom ZSocP, ki določa pristojnosti nadzornega organa, statusno preoblikovanje in razpolaganje s premoženjem. Akt se v preambuli sklicuje le na ZZ ne pa tudi na ZSocP. Tudi socialno podjetje tipa B mora v aktu ločiti dejavnosti, ki jih bo opravljalo kot socialno podjetje in tiste, ki ne sodijo med dejavnosti v skladu z Uredbo. Šele, ko so izpolnjeni vsi pogoji določeni z ZSocP se pri firmi in imenu predlagatelja lahko vpiše dostavek "socialno podjetje". Z vpisom tega dostavka pri firmi predlagatelj pridobi status socialnega podjetja in lahko prične poslovati. Ker Akt predlagatelja ne izpolnjuje vseh pogojev določenih z ZSocP, predlagatelj tega statusa ne more pridobiti.

8. Zoper sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj in je smiselno uveljavljal pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 17. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vpiše predlagane spremembe v sodni register.

9. Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča druge stopnje

10. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je registrsko sodišče, ko je predlagatelja z Odredbo pozvalo, naj predlog popravi, v pravnem pouku predlagatelja poučilo, da če v roku določenem s to Odredbo, predloga ne bo dopolnil, ga bo sodišče zavrglo. Ker predlagatelj predloga v bistvenem delu za odločitev sodišča ni dopolnil in torej ni sledil Odredbi sodišča, bi ga moralo registrsko sodišče pravilno zavreči (prvi odstavek 30. člena ZSReg). Ne glede na to, da je registrsko sodišče predlagateljev predlog zavrnilo (torej je opravilo vsebinsko presojo vloženega predloga), položaj za predlagatelja ne bo nič slabši kot sedaj, ko je njegov predlog zavrnilo. Če bo v novem postopku vložil pravilen predlog, ga bo lahko registrsko sodišče ponovno obravnavalo in o njem tudi vsebinsko odločilo.

11. ZSReg je temeljni zakon, ki ureja sodni register, določa podatke, ki se vpišejo v sodni register, pravila postopka v katerem pristojno sodišče odloča o vpisu v sodni register in pravila, po katerih Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve upravlja sodni register (1. člen).

Posebni predpis, ki določa opredelitev, cilje in načela socialnega podjetništva, dejavnosti socialnega podjetništva in pogoje za poslovanje, pod katerimi socialna podjetja opravljajo dejavnosti, pogoje pod katerimi pravne osebe pridobijo status socialnega podjetja, način pridobitve in odvzem statusa, posebne pogoje poslovanja socialnih podjetij, evidence, ki se vodijo na področju socialnega podjetništva ter nadzorstvo pa je ZSocP (1. člen).

12. Postopek vpisa v sodni register določa ZSReg, ki v 9. členu loči dva položaja. Postopek za vpis v sodni register se začne z vložitvijo predloga (prvi odstavek 9. člena ZSReg) ali po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa in to samo, kadar tako določa zakon (drugi odstavek 9. člena ZSReg). Vsebina akta socialnega podjetja je določena v 12. členu ZSocP. Vsebina vloge za registracijo socialnega podjetja po materialnem pravu je določena v 14. in 15. členu ZSocP. Po 18. členu ZSocP pridobi nepridobitna pravna oseba status socialnega podjetja z vpisom dostavka "socialno podjetje" pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register ali javno evidenco.

13. V okviru predhodnega preizkusa predloga za vpis registrsko sodišče preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis, ki se v konkretnem primeru nanaša na 2. točko 29. člena ZSReg, in sicer, ali so predlogu priložene vse predpisane listine. Predpisane listine pa morajo biti v priložene predlogu v skladu z materialnim pravom, ki velja za socialno podjetje po ZSocP.

14. Zmotno je pritožbeno stališče, da mora sodišče pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe po uradni dolžnosti v sodni register vpisati dostavek "socialno podjetje“, ki nato v skladu s prvim odstavkom 18. člena ZSocP pridobi status socialnega podjetja. Res pridobi status socialnega podjetja nepridobitna organizacija šele z vpisom v sodni register. Vendar pa mora podlaga za vpis spremembe v sodni register (drugi odstavek 14. člena ZSocP) temeljiti na Aktu o ustanovitvi (oziroma na spremembi tega akta v skladu z 12. členom ZSocP). Sodišče druge stopnje razume postopek registracije socialnega podjetja v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZSocP tako, da če so izpolnjene materialno pravne predpostavke za vpis spremembe nepridobitne organizacije v socialno podjetje, ki morajo temeljiti le na pravilno oblikovanem predlogu za vpis spremembe, registrsko sodišče ugodi predlogu za vpis sprememb v sodni register (34. člen ZSReg).

15. Besedilo drugega odstavka 15. člena ZSocP, ki določa, da registrski organ „z aktom“ odloči...je treba razumeti na način, da registrsko sodišče po preizkusu vseh pogojev iz 34. člena ZSReg, ki morajo biti izpolnjeni v skladu z ZSocP, s sklepom odloči, da se pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register vpiše dostavek „socialno podjetje.“ Sklep registrskega sodišča pa mora temeljiti na predlogu predlagatelja, ki mora v Aktu o socialnem podjetju ustrezno spremeniti tudi ime zavoda tako, da k že vpisanemu imenu doda dostavek: socialno podjetje ali (in) skrajšano ime so. p.4

16. ZSocP loči dva tipa socialnega podjetja, vsakega s svojimi značilnostmi. Tip A je določen v prvi alineji drugega odstavka 8. člena, tip B pa v drugi alineji drugega odstavka 8. člena ZSocP. Poleg vsebine akta o socialnem podjetju, ki je določena v 12. členu ZSocP mora predlagatelj k že vpisanemu imenu dodati dostavek "socialno podjetje" ali skrajšano so. p., kar kaže, da bo zavod izvajal dejavnost socialnega podjetja. Ker predlagatelj ni sledil zahtevi sodišča, da omenjeno pomanjkljivost odpravi, je registrsko sodišče že iz tega razloga ravnalo pravilno, ko spremembe v sodni register ni vpisalo. Že zato in, ker niso podani tudi pritožbeni razlogi na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (350., 366. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

17. Kot dodatne razloge za svojo odločitev, pa sodišče druge stopnje v nadaljevanju te obrazložitve pojasnjuje še svoje stališče glede dejavnosti tipov socialnega podjetja A in B. Najprej je v prvem odstavku 3. člena ZSocP opredeljeno socialno podjetništvo in cilji. Socialno podjetništvo pojmovno predstavlja na eni strani opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali (alternativno) trajno opravljanje drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja. Trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva se lahko izvaja le preko tipa A socialnega podjetja (prva alineja 2. točke prvega odstavka 8. člena ZSocP). Akt o ustanovitvi socialnega podjetja mora opredeliti, ali naloge socialnega podjetja opravlja kot dejavnost socialnega podjetništva ali druge dejavnosti, če hkrati določi katere skupine ljudi iz 6. člena tega zakona bo zaposlovalo, razmejiti te dejavnosti od drugih dejavnosti oziroma nalog, ter opredeliti način razpolaganja s premoženjem in porabe dobička oziroma presežkov prihodkov skladno z določbo 26. člena tega zakona (prvi odstavek 12. člena ZSocP).

18. Le tip socialnega podjetja A se lahko ukvarja z dejavnostjo socialnega podjetništva in mora hkrati dejavnost socialnega podjetništva razmejiti od drugih dejavnosti oziroma nalog, kar je še posebej določeno z Uredbo ob upoštevanju meril, ki jih določa četrta alineja 2. člena tega zakona (tretji odstavek 5. člena ZSocP).5 V četrti alineji 2. člena ZSocP je določena dejavnost socialnega podjetništva, področja in dejavnosti pa so opredeljene v 5. členu ZSocP. V peti alineji 2. člena ZsocP pa so določeni le posebni pogoji za zaposlovanje, ki so natančneje opredeljeni v 6. členu tega zakona (socialno podjetje tipa B).

19. Slednje pomeni, da se po Uredbi o določitvi dejavnosti socialnega podjetništva opravljajo dejavnosti socialnega podjetja tipa A. Veljavna zakonodaja socialnih podjetij tipa B v ničemer ne omejuje pri naboru dejavnosti, deležu prihodkov, pač pa morajo ta podjetja zaposlovati najmanj eno tretjino od vseh zaposlenih delavcev iz skupine ranljivih skupin na trgu dela.6

20. Sodišče druge stopnje zato pritrjuje pritožbenemu stališču, da predlagatelj, ki želi spremeniti svoj status v socialno podjetje tipa B lahko opravlja katerokoli dejavnost, ker dejavnost socialnega podjetništva po Uredbi opravlja le socialno podjetje tipa A. Slednje izhaja iz tretjega odstavka 5. člena, ki napotuje na četrto alinejo 2. člena ZSocP, ki opredeljuje pojem dejavnosti socialnega podjetništva. Če bi Uredba veljala tudi za tip B socialnega podjetja, bi se tretji odstavek 5. člena vezal tudi na peto alinejo 2. člena ZSocP, ki opredeljuje pojem posebnih pogojev zaposlovanja ranljivih skupin na trgu dela.

21. Zato je bistveno, da je predlagatelj v 6. členu Akta izpolnil pogoj iz 6. člena ZSocP, da bo zaposloval ranljive skupine delavcev. Iz tega sledi, da želi spremeniti že registrirani zavod v tip socialnega podjetja B. Načeloma ni bilo treba, da bi v preambuli Akt temeljil tudi na ZSocP, ker je to jasno iz vsebine Akta. Po oceni sodišča druge stopnje navedba pravne podlage ZSocP v preambuli Akta ne bi bila odveč in to zato, da se že na prvi pogled vidi, da predlagatelj spreminja obstoječi Akt, ker želi ustanoviti (ali spremeniti obstoječo pravno organiziranost) socialno podjetje.

22. Sicer pa Akt ustreza vsebini drugega odstavka 12. člena ZSocP. Kot tip socialnega podjetja B, predlagatelju ni treba razmejiti dejavnosti socialnega podjetništva, s katerimi se zavod ne bo ukvarjal z drugimi dejavnostmi oziroma nalogami. Način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja za pridobitev sredstev za delo zavoda pa je predlagatelj opredelil v 14. členu Akta in je s tem zadostil pogojem iz 26. člena v zvezi s prvim odstavkom 12. člena ZSocP.

23. Vendar pa, kot je bilo že pojasnjeno, bi moral predlagatelj v Aktu, pri imenu zavoda oznako, ki nakazuje na dejavnost socialnega podjetja, opredeliti, da gre za socialno podjetje. Ta status pa bi pridobil z vpisom te spremembe v sodni register v skladu z 18. členom ZSocP. Ker ni tako ravnal, je registrsko sodišče predlog pravilno zavrnilo.

1 Uradni list RS, št. 20/11, 90/14 - ZDU-1l in 13/18. Sodišče druge stopnje pri odločanju ni uporabilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP-A) (Uradni list RS, št. 13-545/2018), objavljen 28. 2. 2018, ki velja od 15. 3. 2018. 2 Uradni list RS - stari, št. 12/1991. 3 Uradni list RS, št. 54/12, 45/14 in 13/18, z začetkom veljavnosti ZSocP-A, to je 15. 3. 2018 bo navedena Uredba prenehala veljati. 4 Primerjaj: VSL sklep IV Cpg 1080/2017, 20. 12. 2017. 5 Uredba neha veljati 15.3.2018 (ZSocP-A). 6 Več glej: Ana Vodičar, Veljavna ureditev socialnega podjetništva s poudarkom na delu registrskega organa, Pravosodni bilten 2/2014, stran 96.