20. 1. 2020

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložilo Društvo Vitus, kvaliteta življenja, Vojnik, ki ga zastopa Dušan Korošec, odvetnik v Celju, na seji 20. januarja 2020

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 102/2017 z dne 24. 5. 2017 in zoper sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, št. IV U 201/2015 z dne 17. 11. 2016 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Upravno sodišče je zavrnilo pritožnikovo tožbo zoper v obnovljenem postopku izdano odločbo Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada (v nadaljevanju Eko sklad), s katero je ta zavrnil pritožnikovo vlogo za pridobitev nepovratne finančne pomoči oziroma vzpodbude za predelavo vozila v električno vozilo in hkrati odločil, da se razveljavi predhodna odločba v isti zadevi, s katero je o pritožnikovi vlogi odločil pozitivno. Odločitev je Eko sklad utemeljil z obrazložitvijo, da je pritožnik med ostalo dokumentacijo o zaključku naložbe, ki jo morajo prejemniki pomoči obvezno posredovati Eko skladu, vključil tudi listino "dogovor o asignaciji ali nakazilu,“ datirano z dne 22. 4. 2015, v kateri je bilo navedeno, da asignant Društvo Elektromobil pooblašča asignata Društvo Vitus, torej pritožnika, da 20. 7. 2015 nakaže svojo obveznost asignatarju Pro magnet, d. o. o. Glede na datum navedene listine in glede na datum oddaje vloge za sofinanciranje, pritožnik jo je oddal priporočeno po pošti 24. 4. 2015, je Eko sklad ocenil, da pogoji za dodelitev spodbude niso bili izpolnjeni. Javni poziv, na podlagi katerega so bila pritožniku podeljena nepovratna sredstva, je bil namreč namenjen sofinanciranju novih naložb in je (zato) določal, da ob oddaji vloge za vozilo, ki je predmet pomoči, ne sme biti sklenjen noben zavezujoč dogovor o začetku naložbe. Navedeni ugotovitvi Eko sklada je pritožnik ugovarjal z navedbo, da je bil dogovor o asignaciji dejansko sklenjen kasneje, kot je navedeno na sami listini, in to dokazoval s predložitvijo novega izvoda listine, na katerem je ročno pripisano, da je pravilni datum sklenitve asignacije 17. 6. 2015, v potrditev tega pa so na listini tudi podpisi vseh treh strank dogovora. Eko sklad pritožnikovim zatrjevanjem ni sledil.

2.Upravno sodišče predlogu pritožnika, da se opravi glavna obravnava in na njej izvede zaslišanje prič (pritožnik je predlagal zaslišanje lastne predsednice, zakonitega zastopnika družbe Pro Magnet, predsednika Društva Elektromobil, zaslišanje računovodkinje družbe Pro Magnet) ni ugodilo. Čeprav je ocenilo, da je bilo dejansko stanje med strankama postopka sporno, je menilo, da predloženi listinski dokazi tožeče stranke v ugotovitvenem postopku pred izdajo odločbe izkazujejo takšno dokazno verodostojnost, da zaslišanje predlaganih prič ne bi vplivalo na drugačno odločitev sodišča. Kot pravno podlago za zavrnitev izvedbe glavne obravnave je navedlo drugo alinejo drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – v nadaljevanju ZUS-1).

3.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom pritožnikovo revizijo zavrglo kot nedovoljeno. Navedlo je, da se je pritožnik glede dovoljenosti revizije skliceval na (tedaj še veljavni) 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pogoja iz 2. točke naj ne bi izkazal, ker naj sploh ne bi navedel pomembnega pravnega vprašanja, kar je po navedeni točki pogoj za dovoljenost revizije, pogoja iz 3. točke, zelo hudih posledic izpodbijanega akta, pa ne, ker naj bi zgolj splošno navedel, da naj bi imela zavrnitev vloge za pridobitev finančne pomoči glede na vrednost investicije zanj "praktično nepopravljive posledice."

4.Pritožnik zatrjuje kršitev 2., 22. in 23. člena Ustave. Upravnemu sodišču očita, da je izvedbo glavne obravnave in dokazov z zaslišanjem stranke in prič zavrnilo v nasprotju z 51. in 59. členom ZUS-1. Do kršitve 22. člena Ustave naj bi prišlo zato, ker naj iz obrazložitve Upravnega sodišča ne bi izhajalo, ali za zavrnitev predlaganih dokazov obstajajo utemeljeni formalni ali vsebinski razlogi. S tako obrazložitvijo naj bi Upravno sodišče tudi odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča, kot je primeroma razvidna iz sklepa tega sodišča št. X Ips 274/2014 z dne 6. 10. 2016. V sodnem spisu naj bi se nahajali pisni izjavi predsednice pritožnika in zastopnika družbe Pro Magnet, ki bi jih Upravno sodišče moralo dokazno oceniti, pa jih je arbitrarno prezrlo. O tem, zakaj so bili zavrnjeni, bi pritožnik moral biti seznanjen. Upravno sodišče naj tudi ne bi navedlo, katere dokaze je pogledalo, prebralo in ocenilo, niti ne, zakaj jih je zavrnilo. Do kršitve 23. člena Ustave naj bi prišlo zato, ker naj bi Upravno sodišče pritožniku "vzbudilo utemeljen sum pristranskosti odločanja", saj listin in predlaganih dokazov sploh ni upoštevalo, temveč je v postopku arbitrarno odločalo. Pritožnik "iz vseh navedenih razlogov" izpodbija tudi odločitev Vrhovnega sodišča.

5.Skladno z drugim odstavkom 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika (prva alineja), ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve (druga alineja).

6.Posledica odločitev sodišč je, da pritožnik za svojo naložbo v električno vozilo ne bo prejel sofinanciranja v višini 5.000,00 EUR. Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice) glede na navedeno ne more imeti hujših posledic za pritožnika. Da bi obstajale kakšne posebne okoliščine, ki bi terjale morebitno drugačno presojo narave in resnosti posledic v obravnavanem primeru, pa pritožnik ni izkazal.

7.Od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru tudi ni pričakovati rešitve pomembnega ustavnopravnega vprašanja, ki presega pomen konkretne zadeve. Po presoji senata Ustavnega sodišča ustavna pritožba tovrstnih vprašanj ustavnopravnega pomena, do katerih se Ustavno sodišče še ne bi opredelilo, ne odpira.[1]

8.Ker pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS niso izpolnjeni, senat ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Rok Čeferin. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Špelca Mežnar Predsednica senata

Procesna jamstva, ki jih v dokaznem postopku zagotavlja 22. člen Ustave, so bila že večkrat predmet ustavnosodne presoje (glej na primer odločbo Ustavnega sodišča št. Up-219/15 z dne 19. 5. 2016, Uradni list RS, št. 40/16, 16. točka obrazložitve). Prav tako se je Ustavno sodišče že že večkrat opredelilo glede obveznosti glavne obravnave v upravnem sporu (glej na primer odločbo Ustavnega sodišča št. Up-164/14 z dne 17. 9. 2015, 17. točka obrazložitve).