Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo nepravočasni predlog za ponovno ugotovitev vrednosti dolžničinega polovičnega solastniškega deleža nepremičnin. Zakon jasno določa, da mora biti predlog vložen najkasneje 20 dni pred prodajnim narokom (četrti odstavek 178. člena ZIZ), dolžnica pa je predlog podala dvanajst dni pred razpisanim prodajnim narokom, torej prepozno. Naveden prekluzivni rok ni različen glede na način izvedbe dražbe, kot zmotno meni dolžnica. Razlikovanje je podano le glede trenutka, kdaj sodišče prve stopnje o takem predlogu odloči, saj mora pri spletni javni dražbi odločitev sprejeti že delovni dan pred spletno dražbo in ne šele na prodajnem naroku, kot velja za običajno dražbo.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog dolžnice za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin, ugovor zoper odredbo o prodaji in zahtevo za preklic javne dražbe ter odločilo, da dolžnica sama nosi dne 11. 2. 2022 priglašene stroške.

2. Dolžnica se v pravočasni laični pritožbi ne strinja s prodajo nepremičnin, pri čemer se sklicuje na nesorazmernost in pojasnjuje, da bi lahko bila terjatev poplačana s prodajo umetniških slik. Pojasnjuje, da je dolg že poplačan in se o tem sklicuje na stečajni postopek. Ne strinja se z višino vrednosti nepremičnin v cenitvi in se sklicuje na podatke GURS.

V pravočasni pritožbi, ki jo je vložila po pooblaščencu, dolžnica navaja, da rok iz četrtega odstavka 178. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ne velja za spletno javno dražbo, saj sodišče v tem primeru ponovno ugotovi vrednost en delovni dan pred dražbo, zato je bil predlog za ponovno ugotovitev vrednosti pravočasen. Meni, da lahko spremenjeno vrednost dokazuje tudi z drugimi dokaznimi sredstvi in ne le z mnenjem sodnega cenilca. Pojasnjuje, da je od zadnje cenitve preteklo tri leta in osem mesecev. Predlaga, da se upoštevajo podatki GURS, ki izkazujejo višje cene nepremičnin v zadnjih letih. Ne strinja se z ravnanjem sodišča prve stopnje, da želi prodati solastniški delež nepremičnine pod ugotovljeno vrednostjo. Pojasnjuje, da si zaradi svojega socialnega stanja ne more privoščiti cenilca. Predlaga ustrezno spremembo ali razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglaša strošek pritožbe.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo meni, da le na podlagi podatkov, ki jih navaja dolžnica, ni mogoče sklepati o dejanski vrednosti solastniškega deleža prodajane nepremičnine. Priglaša strošek odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo nepravočasni predlog za ponovno ugotovitev vrednosti dolžničinega polovičnega solastniškega deleža nepremičnin. Zakon jasno določa, da mora biti predlog vložen najkasneje 20 dni pred prodajnim narokom (četrti odstavek 178. člena ZIZ), dolžnica pa je predlog podala dvanajst dni pred razpisanim prodajnim narokom, torej prepozno. Naveden prekluzivni rok ni različen glede na način izvedbe dražbe, kot zmotno meni dolžnica. Razlikovanje je podano le glede trenutka, kdaj sodišče prve stopnje o takem predlogu odloči, saj mora pri spletni javni dražbi odločitev sprejeti že delovni dan pred spletno dražbo in ne šele na prodajnem naroku, kot velja za običajno dražbo.

6. Pri tem je obvezna priloga predloga mnenje sodnega cenilca o novi vrednosti (četrti odstavek 178. člena ZIZ), ki pa je dolžnica ni predložila. Sklicevanje na slab premoženjski položaj ni utemeljen, saj so stranke, če izpolnjujejo zakonske pogoje, upravičene pridobiti brezplačno pravno pomoč, ki se nanaša tudi na stroške postopka, česar pa dolžnica, kot je sama pojasnila, ni pridobila. Drugačen način dokazovanja spremenjene vrednosti, tudi s podatki GURS, po pojasnjenem ni dopusten. Za izvršilni postopek je zakonodajalec izrecno predpisal ugotavljanje vrednosti nepremičnine na podlagi cenitve sodnega cenilca (drugi odstavek 178. člena ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da zoper odredbo o prodaji ni pravnega sredstva (deveti odstavek 9. člena ZIZ). Vloga dolžnice, ki je po vsebini navedeno sredstvo, je zato bila nedovoljena. Morebitne kršitve glede prodaje lahko dolžnica uveljavlja šele v končni odločitvi, torej zoper sklep o izročitvi (šesti odstavek 189. člena ZIZ).

8. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bilo o dolžničinih navedbah glede prenehanja obveznosti v povezavi s stečajnim postopkom že pravnomočno odločeno, kot tudi glede ustavitve premičninske izvršbe glede umetniških slik.

9. Po pojasnjenem tudi ni bilo razloga za preklic javne dražbe, za katerega si je prizadevala dolžnica.

10. Ker tudi niso podane uradno upoštevne kršitve (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Dolžnica, ki ni uspela s pritožbo, krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Strošek odgovora na pritožbo, v katerem je bilo podano strinjanje z razlogi sodišča prve stopnje, pa ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Stroške te vloge kot nepotrebne krije upnica sama.