Jedro

Tožena stranka dokazov o prenehanju društva ne ugotavlja in protispisno, brez navedbe pravne podlage, preuranjeno zaključuje, da je društvo prenehalo obstajati in da je tožeča stranka njegova pravna naslednica in ne upravičenka do denacionalizacije kot ista oseba z drugim imenom.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije z dne 20.10.1994.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti sklepu Oddelka za prostor občine z dne 03.02.1994, s katerim je ta zavrgel njeno zahtevo za vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču parc. št. 1751 stavbišče 343 m2 in dvorišče 1055 m2 pri vl. št. 727. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka zavrača pritožbene navedbe tožeče stranke, da je bilo njej podržavljeno navedeno stavbno zemljišče, na katerem ima pravico uporabe. Navaja, da iz historičnega zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je bilo navedeno zemljišče brez zgradbe podržavljeno društvu PS na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58). Pravica uporabe na predmetnem zemljišču je prešla na tožečo stranko na podlagi pravnega nasledstva po prenehanju obstoja društva PS. Oseba, ki je pravico uporabe pridobila s pravnim nasledstvom, ne more uspešno uveljavljati vzpostavitve lastninske pravice po 31. členu Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Zaradi prenehanja obstoja društva PS ni mogoče govoriti, da gre pri tožeči stranki ... za isto organizacijo. Kdo je "pravni naslednik po nekem društvu, ki preneha obstajati, pa ni mogoče dokazovati npr. z odločbo o registraciji društva, pač pa z ustanovitvenimi ter drugimi akti in listinami društva, ki je prenehalo obstajati", tak dokaz pa zahtevi za denacionalizacijo ni bil priložen, pa tudi, če bi bil priložen, tožeče stranke ne bi bilo mogoče šteti za upravičenko v smislu 31. člena ZDen.

V tožbi tožeča stranka proti navedeni odločbi tožene stranke uveljavlja izpodbojne razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožeča stranka je kot pravna oseba upravičenka do denacionalizacije na podlagi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 04.03.1993 ter zahteva vrnitev v last in posest navedenega stavbnega zemljišča, na katerem stoji stavba, ki je njena last. Zemljišče je bilo podržavljeno na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58), kar je podlaga za vrnitev po 9. točki 3. člena ZDen. Tožena stranka 31. člen ZDen napačno tolmači in zanika, da gre pri tožeči stranki za isto osebo, kateri je bilo zemljišče podržavljeno. Društvo PS, ki mu je bilo premoženje podržavljeno, se je na podlagi sklepa Skupščine z dne 13.03.1993 preimenoval v ... Odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 15.07.1993 je jasna, ne vpisuje v register društev novega društva, ampak se samo v dosedanji rubriki št. 551, kjer je vpisano društvo PS, vpiše sprememba statuta in preimenovanje v ... Sprememba statuta ne pomeni ustanovitve nove pravne osebe, kadar se mora statut prilagajati novi veljavni zakonodaji in pravna oseba še naprej opravlja isto dejavnost. Nesmiselno je stališče tožene stranke, da navedena odločba o registraciji nič ne pomeni, saj temelji ravno na potrebnih aktih registriranega društva. Zato je popolnoma neutemeljeno stališče tožene stranke, da je društvo PS prenehalo obstajati. Obstaja še naprej, ampak pod drugim imenom in na osnovi statuta, ki je moral biti prilagojen sedanji normativni ureditvi. Zato tožeča stranka predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in se sklicuje na razloge izpodbijane odločbe. Predlaga sodišču, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

V tej zadevi je sporno, ali se tožeča stranka, ki ima v uporabi obravnavano stavbno zemljišče, šteje za tisto osebo, ki ji je bilo to stavbno zemljišče podržavljeno na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št 52/58), da bi bila upravičenka do denacionalizacije stavbnega zemljišča po 31. členu Zakona o denacionalizaciji (ZDen, Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93). Po določbi 31. člena ZDen se na podržavljenem stavbnem zemljišču, na katerem ima upravičenec pravico uporabe, vzpostavi lastninska pravica v njegovo korist. Tožena stranka se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje na podatke historičnega zemljiškoknjižnega izpiska in odločbo Ministrstva za notranje zadeve z dne 15.07.1993. Točno je sicer, da je iz zemljiškoknjižnega vložka št. 727 razvidno, da je bilo stavbišče in dvorišče brez zgradbe podržavljeno društvu PS, vendar je utemeljen tožbeni ugovor, da na podlagi navedene odločbe Ministrstva za notranje zadeve z dne 15.07.1993 tožena stranka protispisno, brez navedbe pravne podlage in preuranjeno zaključuje, da je društvo PS prenehalo obstajati in da je tožeča stranka njegova pravna naslednica in ne ista oseba z drugim imenom, čeprav sprememba imena tožeče stranke še ni bila vknjižena pri tej zk. vl. št.. Iz izreka odločbe Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 15.07.1993 namreč ne izhaja prenehanje društva kot ugotavlja tožena stranka, saj je bilo le odločeno, da se v register društev, ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije v Ljubljani, "pod zaporedno številko, kjer je vpisano društvo PS s sedežem v ... in delovanjem na območju Republike Slovenije, vpiše sprememba statuta te zveze in preimenovanje v ...".

Ob izdaji prvostopnega sklepa in tudi izpodbijane odločbe je delovanje društev in njihovih zvez, spreminjanje pravil društva in prenehanje društva bilo urejeno z Zakonom o društvih (ZDru, Uradni list SRS, št. 37/74, 42/86 in Uradni list RS, št. 8-412/90). Ime si je določilo društvo v pravilih društva (4. člen ZDru), spremembo pravil je moralo sporočiti pristojnemu registrskemu organu (9. in 17. člen ZDru). O sklepu o prenehanju društva (razidu) je moral pristojni organ društva (4. in 20. člen ZDru) obvestiti pristojni organ, ki je to dejstvo zabeležil v registru društev in izdal odločbo o izbrisu društva iz registra. Iz izpodbijane odločbe in podatkov poslanih upravnih spisov pa ni razvidno, da bi obstajali dokazi o prenehanju društva, ki mu je bilo stavbno zemljišče podržavljeno. Zato je preuranjena ugotovitev tožene stranke, da je tožeča stranka pravna naslednica upravičenca in ne upravičenka. Dejansko stanje je torej nepopolno ugotovljeno, kršena pa so tudi pravila postopka, kar je lahko vplivalo na odločitev, zato sodišče ne more rešiti spora.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena v zvezi z 2. odstavkom 39. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS). ZUS je sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.