Jedro

Ob v izjavi o premoženjskem stanju zatrjevanem čistem poslovnem izidu in bilančnem dobičku ter upoštevajoč dejstvo, da taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi znaša 40,00 EUR, plačilo sodne takse ne bi ogrozilo dolžnikove dejavnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks z dne 26. 3. 2013. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 2. točki 338. člena ZPP in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi, podredno pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno razsojo, ter dolžniku povrne stroške pritožbe. Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Dne 26. 3. 2013 je vložil predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki mu je predložil vse potrebne listinske dokaze, ki so določeni v drugem odstavku ZST-1. Sodišče je pri presoji priložene dokumentacije zmotno ugotovilo, da plačilo sodnih taks ne bi povzročilo občutnega zmanjšanja sredstev dolžnika, da je dolžnik sposoben sredstva za plačilo sodnih taks zagotoviti takoj in v celoti ter da takšno plačilo ne bi ogrožalo njegove dejavnosti. To je sodišče utemeljilo z razlogi, da dolžnik v letnih poročilih izkazuje dobiček in nima blokiranih transakcijskih računov. Poleg tega dobiček oziroma izguba v izkazu poslovnega izida, kakor tudi prihodek oziroma odhodek dolžnika ne prikazujeta njegovega likvidnostnega stanja, ki je zaskrbljujoče zlasti v letu 2013. Kot je navedel že v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, se trenutno nahaja v izredno slabem finančnem stanju, kar je posledica plačilne nediscipline in upada velikih gradbenih podjetij. Njegovo poslovanje je trenutno minimalno in tvegano, sooča pa se tudi z velikimi likvidnostnimi težavami. Navedeno prav tako potrjuje dejstvo, da je imel vse transakcijske račune odprte pri organizacijah za plačilni promet blokirane v času od 7. 1. 2013 do 26. 2. 2013. Trenutno ima zopet blokirane vse transakcijske račune, in sicer od 15. 4. 2013, tako da niti ne more plačati sodne takse. Iz navedenega izhaja, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih prav tako ne more zagotoviti, ne da bi ogrozil svojo dejavnost. Kot dokaz predlaga zaslišanje predstavnika dolžnika A. P. in prilaga izpisek transakcijskih računov s spletne strani Ajpes.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) lahko sodišče stranko oprosti plačila taks, ji dovoli odlog plačila ali obročno plačevanje taks. Za primere, ko je taksni zavezanec pravna oseba, so pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo določeni v tretjem in četrtem odstavku navedenega člena. Po tretjem odstavku sodišče pravno osebo oprosti plačila taks, če ta nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma ji dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Po četrtem odstavku mora sodišče pri odločanju skrbno preučiti vse okoliščine ter upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe.

6. V obravnavanem primeru je dolžnik dne 26. 3. 2013 pri sodišču prve stopnje z ločenima vlogama podal ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in predlog za oprostitev plačila sodnih taks k ugovoru. Dne 10. 4. 2013 je skladno s pozivom na dopolnitev predložil izjavo o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1, sodišče prve stopnje pa je po presoji predložene dokumentacije ugotovilo, da plačilo sodnih taks ne bi ogrozilo dolžnikove dejavnosti, zato je predlog zavrnilo.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je po presoji višjega sodišča pravilna in se ji v celoti pridružuje. Glede pritožbenih trditev, da je imel dolžnik blokirane račune, višje sodišče uvodoma ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da dolžnik nima blokiranih transakcijskih računov. Dolžnik v pritožbi ne nasprotuje, da bi imel v času od vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse do izdaje izpodbijanega sklepa blokirane transakcijske račune. Zatrjuje le, da je imel račune blokirane v specifičnih časovnih intervalih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks in po dnevu izdaje izpodbijanega sklepa, s čimer pa v tem pritožbenem postopku ne more uspeti, saj samo dejstvo, da je imel račune nekaj časa blokirane, za utemeljenost predloga za taksno oprostitev ne zadošča. Za utemeljenost taksne oprostitve mora predlagatelj namreč dokazati, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Za odločitev v predmetnem postopku je zato odločilna navedba dolžnika v predloženi izjavi o premoženjskem stanju, iz katere izhaja, da je imel dolžnik v poslovnem izidu zadnjega letnega poročila izkazan čisti poslovni izid v višini 37.844,00 EUR in bilančni dobiček v višini 1.717.352,00 EUR. Ob v izjavi o premoženjskem stanju zatrjevanem dobičku dolžnika in upoštevajoč dejstvo, da taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi, katere oprostitev je uveljavljal dolžnik, znaša 40,00 EUR (tar. št. 4012 tarife po ZST-1), je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da njeno plačilo ne bi ogrozilo dolžnikove dejavnosti, pravilna.

8. Pritožbeni razlogi tako niso podani in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo dolžnika zavrnilo ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Dolžnik je v pritožbi od višjega sodišča zahteval, da mu povrne stroške tega postopka. Ker stroškov niti ni opredelil, je višje sodišče na podlagi drugega odstavka 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ njegovo zahtevo zavrnilo.