12. 2. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in pobude Jovana Trokiča, Republika Srbija, ki ga zastopa Alexander von Thurn Taxis, Ljubljana, na seji 12. februarja 2009

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. PRp 2481/2008 z dne 25. 11. 2008 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. PR 4253/2006 z dne 19. 12. 2006 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ur. p. b., 126/07 in 65/08) in 141. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – ur. p. b. in 45/08) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je vložil ustavno pritožbo zoper sodbi, navedeni v 1. točki izreka tega sklepa. Hkrati je vložil tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakonskih določb, navedenih v 2. točki izreka (o načinu vročanja v primeru neuspešne osebne in nadomestne vročitve v upravnem in pravdnem postopku). Neskladne naj bi bile z 2. členom, z drugim odstavkom 14. člena, z 22., 29. in s 67. členom Ustave ter s 6. in s 13. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/04 – EKČP). Pravni interes za oceno ustavnosti utemeljuje s hkrati vloženo ustavno pritožbo.

2.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sodbi, navedeni v 1. točki izreka tega sklepa, zavrglo, ker ni dovoljena (tretja alineja prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS).

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega položaja.

4.Pravni interes pobudnika za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je temeljil na hkrati vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo kot nedovoljeno. Glede na to morebitna razveljavitev izpodbijanih določb v zadevi pobudnika v nobenem primeru ne bi mogla več učinkovati. Navedeno pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijanih predpisov. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je s sklepom št. Up-3314/07 z dne 15. 1. 2008 denarno kaznovalo pooblaščenca pritožnika in pobudnika, ker je v ustavni pritožbi izražal številne negativne vrednostne ocene, ki so glede na njihovo vsebino, intenzivnost in ostrino očitno presegale mejo ostre, a še sprejemljive kritike, ki bi bila stvarno povezana z vsebino ustavne pritožbe. Kljub temu, da je bil pooblaščenec pritožnika in pobudnika že kaznovan, je nadaljeval s podajanjem številnih pavšalnih negativnih vrednostnih ocen. Tako je tudi v tej ustavni pritožbi in pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti navedel, da "Ustavno sodišče svoje odločitve v zvezi s pravnim interesom prilagaja temu, ali mu je pritožnik simpatičen ali ne", in ocenil, da je "pravosodje najvišje instance nestrokovno in samovoljno" ter da "odloča v breme tistih, ki kritizirajo razmerja v Sloveniji, na način, ki smo ga na Velikem Balkanu navajeni." Republiko Slovenijo je označil kot "koruptno državo, ki bi bila rada pravna država" in na splošno navedel, da je "velik del slovenskega pravosodja nekvaliteten, aroganten in brezobrazen, ne glede na to, da so za to večinoma odgovorne ženske 'Slovenke', ki dobijo službo na podlagi vez" in so "večinoma arogantne in močno nesposobne ter menijo, da so zato, ker imajo žig v roki, še zelo pametne." Ponovno je navedel tudi, da v "Sloveniji vladajo ciganska razmerja", in jo poimenoval "ciganska država". Podobne negativne vrednostne ocene je izražal tudi v dopolnitvi ustavne pritožbe in pobude z dne 20. 12. 2008.

6.Z vlaganjem vlog z navedeno vsebino si pooblaščenec pritožnika in pobudnika ni prizadeval doseči ustavnopravnega varstva, ampak je ustavno pritožbo in pobudo z dopolnitvijo izrabil za izražanje negativnih vrednostnih sodb in žalitev. V izpostavljenih delih ustavna pritožba in pobuda z dopolnitvijo pomenita dejansko le provokacijo in s tem navidezno uveljavljanje pravnega varstva. Ker je pooblaščenec pobudnika s tem zlorabil procesne pravice, ju v tem delu ni mogoče upoštevati.

7.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi tretjega odstavka 25. člena in tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: podpredsednik dr. Ciril Ribičič ter sodnici in sodniki mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ciril Ribičič

Podpredsednik