Jedro

O izpolnjevanju pogojev za zaščiteno kmetijo se lahko odloča tudi, če je o tem statusu že pravnomočno odločeno (preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo). Vendar je zahteva za preveritev pogojev podvržena najprej preverbi formalnih pogojev. Vlagatelj mora izkazati, da je v času od pravnomočne odločitve o statusu zaščitene kmetije, v pogledu predmeta odločanja, sprememba v dejanskem ali pravnem pogledu. Če je torej zahteva za preveritev v dejanskem in pravnem stanju identična s pravnomočno odločitvijo, organ zahtevo zavrže na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP. Kolikor zahteva test prestane, jo je dolžan vsebinsko obravnavati.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 33008-163/2010/2-VN z dne 19. 11. 2010 se odpravi in se zadeva vrne drugostopnemu organu v nov postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 350,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zahteva stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila pritožbi A.A. in odpravila odločbo Upravne enote Grosuplje, št. 330-1885/2010-6 (310) z dne 21. 10. 2010 (1. točka izreka); ter zavrnila zahtevo, da se nepremičnine, vpisane v vl. št. ..., k.o. ..., izvzame iz zaščitene kmetije na naslovu ..., katere lastnica je pok. B.B. (2. točka izreka).

Prvostopni organ je z odločbo z dne 21. 10. 2010 odločil, da kmetija na naslovu ..., v lasti pok. B.B., ki obsega nepremičnine, vpisane pri vl. št. ... k.o. ... in pri vl. št. ... k.o. ..., ne izpolnjuje več pogojev, da je zaščitena kmetija in se izbriše iz registra zaščitenih kmetij.

V obrazložitvi drugostopni organ meni, da prvostopni organ ne more dvakrat pravnomočno odločiti o isti stvari. Prvostopni organ je že pravnomočno odločil z odločbo 330-1529/2008 z dne 8. 7. 2010. Ni pa odločil v izreku izpodbijane odločbe, da izpodbijana odločba nadomešča prej navedeno pravnomočno odločbo. S to odločbo je organ prve stopnje zavrnil zahtevo C.C. za izločitev parc. št. 183/3, 183/4 in 183/5, vpisanih v vl. št. ... k.o. ... iz zaščitene kmetije, ki je v lasti pok. B.B. (1. točka izreka) ter odločil, da pravnomočna odločba Upravne enote Grosuplje št. 321-18/97 z dne 14. 8. 1997, s katero je bila kmetija, ki je v lasti pok. B.B., določena za zaščiteno kmetijo, ostane v veljavi (2. točka izreka). C.C. je pri prvostopnemu organu dne 7. 10. 2010 podala zahtevek, da se nepremičnine, vpisane v vl. št. ... k.o. ... izvzame iz zaščitene kmetije. Upravni organ je vezan na zahtevo stranke po vsebini, obsegu in temelju. O tem zahtevku ni bilo odločeno. Z izločitvijo parcel bi bila po mnenju upravnega organa druge stopnje okrnjena ekonomska sposobnost zaščitene kmetije. Pri odločitvi iz 2. točke izreka odločbe je analogno uporabil 1. in 3. odstavek 22. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG) ter ugotovil, da pogoji za izvzem predmetnih obdelovalnih kmetijskih zemljišč iz zaščitene kmetije niso podani. Določbe 22. člena ZDKG se uporabljajo pri pravnem prometu in pri dedovanju zaščitene kmetije. V ZDKG ni določeno, da se nezazidana stavbna zemljišča ne štejejo v zaščiteno kmetijo. Odločil je na podlagi 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

Tožeče stranke izpodbijajo odločbo druge stopnje. Menijo, da je odločba v nasprotju z odločitvijo prvostopnega organa in sicer njenim izrekom, organ druge stopnje pa je pod 2. točko odločil le o vl. št. ... k.o. ... Drugostopnemu organu očitajo, da v svoji odločbi v celoti sledi pritožbenim navedbam. Odločitev je neutemeljena, nerazumljiva, prepričane so, da je kot taka sama s seboj v nasprotju in se nanaša na drug postopek in na iztrgane citate iz drugega postopka, ki s predmetno zadevo nima ničesar skupnega. Odločitev, kot jih je organ obrazložil, sploh ni možno resno obravnavati, kaj šele slediti. Tožena stranka je svojo odločitev utemeljila na napačno ugotovljenem dejanskem stanju, na bistvenih kršitvah pravil postopka in določb materialnega prava. S predmetno zadevo se sploh ni ukvarjala, temveč je le-to obravnavala v povezavi z drugo zadevo, ki ni predmet tega postopka. Predlagajo odpravo drugostopne odločbe in zahtevajo povrnitev stroškov postopka.

Stranka z interesom v tem postopku A.A. je na tožbo odgovoril, predlaga pa zavrnitev tožbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožeče stranke v odgovoru na odgovor na tožbo A.A. ponavljajo trditve iz tožbe in vztrajajo pri zahtevku.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe v tožbi iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih navajajo tožeče stranke.

Drugostopni organ je pri svoji odločitvi v 1. točki izreka (odprava prvostopne odločbe) na stališču, da je prvostopni organ odločal o že pravnomočno odločeni zadevi. To stališče pa je nepravilno. Prvostopni organ je obravnaval namreč zahtevek za zaščiteno kmetijo oziroma se je postavilo vprašanje, ali zaščitena kmetija še vedno izpolnjuje pogoje za zaščito. O tem vprašanju se lahko, kot določa 8. odstavek 4. člena ZDKG, odloča tudi, če je o tem statusu že pravnomočno odločeno (preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo). Vendar je zahteva za preveritev pogojev podvržena najprej preverbi formalnih pogojev. Vlagatelj mora izkazati, da je v času od pravnomočne odločitve o statusu zaščitene kmetije, v pogledu predmeta odločanja, sprememba v dejanskem ali pravnem pogledu. Če je torej zahteva za preveritev v dejanskem in pravnem stanju identična s pravnomočno odločitvijo, organ zahtevo zavrže na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP. Kolikor zahteva test prestane, jo je dolžan vsebinsko obravnavati.

Drugostopni organ je iz gornjega razloga napačno obravnaval pritožbo A.A. in posledično tudi napačno ugotovil, da o zahtevi C.C. z dne 7. 10. 2010 še ni bilo odločeno ter je v 2. točki izreka zato sam odločil. Napačno je torej štel, da je C.C. postavila samostojen zahtevek za izločitev nepremičnin, vpisanih v vl. št. ... k.o. ... Povedano tudi drugače, zahtevo C.C. je prvostopni organ pravilno obravnaval kot zahtevo za preveritev pogojev, ali kmetija pok. B.B. še izpolnjuje pogoje, da je zaščitena. Preverba pravilnosti odločitve prvostopnega organa bo zato stvar organa druge stopnje, ki bo v ponovnem postopku moral odločiti o pritožbi A.A., v skladu s stališčem sodišča, zato se sodišče v posamezne ugovore tožečih strank glede pravilnosti odločitve prvostopnega organa, s katerimi se te spuščajo v vsebino odločitve na prvi stopnji, ne spušča. Torej bo moral drugostopni organ presoditi, ali je prvostopni organ pravilno presodil vloženo zahtevo v formalnem pogledu, da se je v nadaljevanju spustil v vsebinsko obravnavanje. Na navedeno dilemo opozarja tudi pritožnik.

Drugostopni organ je v pritožbenem postopku napačno uporabil materialno in procesno pravo, zato je njegova odločba nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 3. in 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo v smislu 3. odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

Ker so tožeče stranke v tem upravnem sporu uspele, jim je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 350,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, Uradni list RS, št. 24/07). Stroške jim je dolžna povrniti tožena stranka v roku 15 dni od prejema sodbe.

Zahtevek stranke z interesom je sodišče zavrnilo na podlagi 25. člena ZUS-1, ki predvideva povrnitev stroškov v upravnem sporu le tožniku.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.