Jedro

Ker je bilo dedovanje uvedeno pred uveljavitvijo Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) mora sodišče prekiniti postopek katerega predmet je kmetija, dokler o njenem statusu v skladu s prejšnjimi predpisi, ni pravnomočno odločeno z odločbo upravne enote. Ne zadostuje odločba, da kmetija izpolnjuje pogoje za določitev zaščitene kmetije po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep o dedovanju se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je Okrajno sodišče v Domžalah v zapuščinski zadevi po pok. J. R. ugotovilo obseg zapuščine, nesporne odbitke, njeno čisto vrednost in razglasilo za dedinjo F. R. kot prevzemnico zaščitene kmetije do celotne zapuščine.

Proti sklepu o dedovanju se je pritožila dedinja R. U. Ne strinja se, da bo prevzemnica kmetije F. R., ker ta živi sama na kmetiji. Do sedaj je bila v pomoč pok. bratu, vendar s stroji ni nikoli upravljala. Prevzemnica kmetije je brez svojih potomcev in je odvisna od pomoči drugih, taka oseba pa po njenem mnenju ne more prevzeti kmetije. Doslej tudi ni ničesar vlagala v kmetijo, čeprav je tam živela. Zadnja leta je kmetija opuščena, tako da se zarašča, kar lahko sodišče ugotovi z ogledom na kraju samem. Predlaga, da se kmetija v celoti proda in se izkupiček razdeli med vse dedinje, če pa do tega ne pride, pa želi kmetijo prevzeti sama, kar utemeljuje s tem, da ima status kmeta in ima potomca. Predlaga, da se njena pritožba ugodno reši. Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predstavljajo nepremičnine vl. št. 3 k.o. B. zaščiteno kmetijo po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) in je zato za opravo tega zapuščinskega postopka uvedlo dedovanje na podlagi omenjenga zakona. Po 123. členu Zakona o dedovanju (ZD) se uvede dedovanje po umrlem s smrtjo. Ker je pok.

J. R. umrl 13.10.1995, je bilo uvedeno dedovanje s tem dnem. Tedaj pa še ni bil v veljavi ZDKG, ki je stopil v veljavo 9.12.1995. Po 26. členu cit. zakona, ki je bil sicer razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS z veljavnostjo od 9.7.1999, se dedovanje zaščitenih kmetij, določenih po prejšnjih predpisih, ki je bilo uvedeno do uveljavitve tega zakona, zaključi po prejšnjih predpisih. Sodišče prekine postopek, katerega predmet je kmetija, dokler o njenem statusu v skladu s prejšnjimi predpisi ni pravnomočno odločeno z odločbo pristojne upravne enote. Sodišče prve stopnje je res prekinilo postopek zaradi ugotovitve o statusu predmetne kmetije.

Ugotovilo je, da je nepremičnina vl. št. 3 k.o. B. zaščitena kmetija po ZDKG, kar pa ni pravno relevantno. Ker je odločalo o dedovanju na podlagi omenjenega zakona, s čemer je zmotno uporabilo materialno pravo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in sicer glede ugotovitve, ali je nepremičnina vl. št. 3 k.o. B. zaščitena kmetija po Zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (ZDKZKG) (Ur. l. SRS št. 26/73 in nadaljnjih), ki je bil v veljavi ob uvedbi dedovanja. Sodišče prve stopnje bi moralo prekiniti postopek zaradi ugotovitve, ali je kmetija zapustnika zaščitena kmetija po ZDKZKG.

Pritožbeno sodišče je dolžno po uradni dolžnosti paziti na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

Ker je ugotovilo, da je bilo slednje zmotno uporabljeno, zaradi česar je ostalo tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, je pritožbi dedinje R. U. ugodilo in izpodbijani sklep o dedovanju razveljavilo ter vrača zadevo sodišču prve stopnje, da o njej znova odloči. V ponovljenem postopku bo moralo pridobiti odločbo Upravne enote Domžale o statusu zapustnikove kmetije v skladu s prejšnjimi predpisi, t.j. po Zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev. Šele po pridobitvi take pravnomočne odločbe, bo lahko o zadevi pravilno in prepričljivo odločilo.

Ker je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo po uradni dolžnosti, na pritožbene ugovore, ki pa tudi niso pravno pomembni, ne bo odgovarjalo.