Jedro

V pritožbi navajanje novot praviloma ni dopustno. Izjemo določa 337. člen ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, naj tožniku plača znesek 50.000 DEM v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju pooblaščene banke v kraju izpolnitve, ki jo določi tožnik, na dan plačila, z zamudnimi obrestmin po obrestni meri, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge v DEM na vpogled in sicer: od zneska 15.000 DEM od 1.9.1995 dalje ter od zneska 35.000 DEM od 7.3.1996 dalje, vse v roku 15-ih dni pod izvršbo. Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo. Proti sodbi se pritožuje toženec. V laični vlogi sodišču očita, da ga je spoznalo za krivega, pri čemer pa ni upoštevalo mnogo stvari, ki bi vplivale na drugačen izid. Pritožnik tako oporeka resničnosti prvostopih ugotovitev, da je prišel tožnik v stik z njim v delavnici g. J. ter da naj bi sprejel denar kar tam. Dalje zanika, da bi si podjetje ponovno izposodilo 10.000 DEM od Jerneja J. in 5.000 DEM od Janeza J.. Pritožnik priznava, da je prišel v stik s tožnikom, a ne tako, kot je to ugotovilo prvo sodišče. Vsi dogovori in vplačila so se namreč vršili na sedežu podjetja, kjer naj bi bil prisoten tudi lastnik podjetja g. Frane F.. Pritožnik v zvezi s tem navaja, da "se je kasneje izvedelo, da je bil on glavni avtor vseh poslov, jaz pa sem jih izvajal v dobri veri in v korist vseh strank, kakor vsi zaposleni v podjetju upajoč, da so verodostojni." Pritožnik dalje pravi, da je na sedežu podjetja delovalo "več istih podjetij s praktično istim imenom, jaz pa sem bil direktor le enega in to je S d.o.o. kakor se spominjam," pravi pa še, da, "so bile pogodbe z gospodom P. sklenjene med podjetjem S d.o.o. iz prečne ulice v Mariboru." Le-teh pa naj bi pritožnik nikoli ne podpisal ter ni bil nikoli podpisnik oziroma direktor, zato zahteva, da vso dokumentacijo sodišče še enkrat pregleda in preveri točnost podatkov. G. F. naj bi, tako navaja pritožnik, ponarejal njegove podpise ter si prilaščal denar, ki naj bi ga ne imel namena vrniti. V kasnejši fazi, pravi dalje pritožnik, naj bi bil zato tudi obsojen na zaporno kazen, ki jo je odslužil v Mariborskih zaporih. Dalje navaja, da "iz tega konteksta izhaja tudi podpis dodatne pogodbe, v kateri je navedeno, da bom jaz poizkušal vrniti dolg, čeprav je že takrat vedel, da tega ne bo." Po prenehanju delovnega razmerja v omenjenem podjetju, navaja dalje pritožnik, je po mukotrpnih pogajanjih uspel pridobiti potrdilo, da nikomur ničesar ne dolguje. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo prvega sodišča ter sprejema njegove razloge in se nanje sklicuje, saj bi njihovo povzemanje pomenilo le nepotrebno podvajanje. Prvo sodišče je ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva, ki spričo toženčeve procesne pasivnosti niti niso bila nikoli sporna. Toženec tudi v pritožbi ne zanika svoje obveznosti, ne glede na to pa je v tej zadevi že potrebno uporabiti določbe novega Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki v 337.členu določa, da sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 286. člena istega zakona. Ne glede na to, da pritožnik nobenega dejstva, ki bi bilo lahko relevantno za to pravdo (dejstva, ki se nanašajo na obstoj, vsebino, veljavnost in posledice pogodbe o pristopu k dolgu) ne navaja določno ter v pritožbi tudi ne ponuja nikakršnih dokazov, bi takšnih dejstev sodišče tako ali tako ne smelo upoštevati, saj ni pritožnik ne zatrjeval, še manj pa izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že prej. Pravdni postopek je namreč kontradiktoren postopek, v katerem mora biti obema strankama dana možnost, da v postopku sodelujeta ter se tako tudi izjavita o pravno relevantnih dejstvih. To možnost je toženec v obravnavani zadevi v postopku pred sodiščem prve stopnje imel, a je ni izkoristil. ZPP mu v mejah procesnih pravil pritožbenega postopka to možnost daje tudi v postopku pred sodiščem druge stopnje. Toženec je tako vložil pritožbo, ki pa je iz zgoraj navedenih razlogov neutemeljena. V njej je namreč govora zgolj o odnosu med tožencem in g. F., ki pa ni stranka tega postopka, trditve so nejasne in ni mogoče razvideti, v čem naj bi pobijale na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje. Predvsem pa je potrebno poudariti, da pritožnik ne zanika nobenega pravno odločilnega dejstva. Ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju pa je prvo sodišče tudi pravilno uporabilo materialno pravo ter zahtevku v večji meri (v skladu z ugotovljenimi dejstvi) ugodilo. Ker je pritožba neutemeljena ter prvo sodišče tudi ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo potrdilo (353.člen ZPP).