Jedro

Upravni organ je v svoji odločbi dolžan pojasniti, zakaj ni upošteval navedb, dokazov in drugih zahtevkov, ki jih je dala, ponudila oziroma postavila stranka. Zato bi moral, da ne bi kršil pravil postopka, v odločbi obrazložiti, zakaj po njegovem mnenju pripombe tožeče stranke, ki se nanašajo na cenitev spornih nepremičnin, na ugotovljeno dejansko stanje ne vplivajo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U 779/98-11 z dne 6.10.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS ugodilo tožbi ter odpravilo odločbo tožene stranke z dne 8.4.1998 in zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote K. z dne 6.8.1997, s katero je prvostopni organ vrnil upravičencu F.B. nepremičnine, ki so bile podržavljene z Zakonom o konfiskaciji premoženja in o izvrševanju konfiskacije (Uradni list DFJ, št. 40/45) na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Kamniku, št. Zp 406/45 z dne 18.1.1946, parc. št. 1132/1 pripisane k z.k. vložku 381 in parc. št. 1132/2 pripisane k z.k. vložku št. 999, vse k.o. K. v solastninskem deležu do 1/2, ter podržavljene premičnine po zaplembenem zapisniku in sicer v obliki odškodnine v višini 46.361,26 DEM v tolarski protivrednosti v obveznicah Slovenskega odškodninskega sklada, ter tožeči stranki kot zavezancu naložil, da obveznice izroči v roku 3 mesecev po pravnomočnosti navedene odločbe skrbniku za posebne primere M.F. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje med drugim navaja, da je tožena stranka kršila pravila postopka in sicer določbo 209. člena ZUP/86, saj ni natančno utemeljila, zakaj se določene pripombe tožeče stranke, ki se nanašajo na cenitev nepremičnin v upravnem postopku niso upoštevale. Sodišče prve stopnje po vpogledu v odločbo prvostopnega in drugostopnega upravnega organa, v sporno cenitev in pripombe strokovnega pomočnika tožeče stranke z dne 20.5.1997 ugotavlja, da niti v prvostopni niti v drugostopni odločbi ni bilo odgovorjeno na pripombe na cenitev pod št. 3.11, 3.12, 3.14 in 3.15 poročila strokovnega pomočnika z dne 20.5.1997. Zaradi pomanjkljive obrazložitve sodišče ni moglo preizkusiti zakonitosti odločbe tožene stranke glede ugovora o nepravilni uporabi materialnega prava. Ker gre za kršitev, ki lahko vpliva na pravilnost in zakonitost odločitve, je odločbo tožene stranke odpravilo. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka ponovno preučiti pripombe tožeče stranke na cenitev in se do njih v obrazložitvi jasno opredeliti, pri tem pa paziti na pravilno uporabo pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo vrednotenje premoženja, ki je predmet vračanja po ZDen.

Tožena stranka v pritožbi navaja, da ni kršila 209. člena ZUP/86 in da je po njenem mnenju odločba, ki jo je sodišče prve stopnje odpravilo, pravilna. Meni, da imata obe upravni odločbi (odločba prvostopnega upravnega organa in njena) v obrazložitvi vse potrebne podatke, ki jih ZUP/86 določa v 209. členu. Stališče sodišča prve stopnje, po katerem mora upravni organ obrazložiti, zakaj določenih pripomb tožeče stranke, ki se nanašajo na cenitev podržavljenega premoženja, ni upošteval, ocenjuje za zmotno. V zadevi gre za izvedbo dokaza z izvedencem gradbene stroke. Po določbi 189. člena ZUP/86 lahko stranke postavljajo izvedencu vprašanja in zahtevajo pojasnila, ni pa upravni organ vezan na pripombe strank. Meni, da upravni organ ni dolžan odgovoriti na vsako pripombo stranke na izvid in mnenje izvedenca, oziroma odgovoriti, zakaj določenih pripomb ni upošteval ter da zadostuje obrazložitev, zakaj šteje izvid in mnenje izvedenca za pravilna. Gre za presojo dokaza, ta pa je v pristojnosti upravnega organa. Sicer pa je izvedenka upoštevaje podatke rušitvenega zapisnika svoje mnenje in izvid dopolnila. V pravilnost dopolnjenega izvida in mnenja, ki sta bila podlaga za ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja, tožena stranka ne dvomi. Ugotovila pa je tudi, da je izvedenec ugotovil vrednost podržavljenega premoženja na podlagi predpisov, ki jih določa ZDen. Sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne.

Tožeča stranka in prizadeta stranka na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Pritožbeno sodišče se strinja z navedenimi razlogi in jih, da bi se izognilo ponavljanju, ne navaja posebej. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je upravni organ dolžan razložiti, zakaj ni upošteval navedb, predlogov, dokazov in drugih zahtevkov, ki jih je dala, ponudila oziroma postavila zavezana stranka. To pa v konkretnem primeru pomeni, da bi morala tožena stranka ter prvostopni upravni organ obrazložiti, zakaj po njunem mnenju pripombe tožeče stranke na cenitev obravnavanega objekta na ugotovljeno dejansko stanje ne vplivajo. V ponovnem postopku bo moral upravni organ zaradi ugovorov tožeče stranke, na katere tožena stranka ni popolno odgovorila, ugotoviti kakšno dejansko podlago ima sporna odločitev o višini odškodnine. Če tožena stranka nima potrebnega strokovnega znanja, bo morala v ponovnem postopku ta sporna vprašanja razčistiti z istim ali z drugim izvedencem.

Ker po presoji pritožbenega sodišča niso podani v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.