Jedro

Ker je zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep, s katerim je bil denarno kaznovan na podlagi 1. odstavka 190. člena v zvezi s 78. členom ZKP, jo je vložil zaradi varovanja lastnih pravic, zato glede na določbo 1. odstavka 421. člena ZKP ni dovoljena.

Izrek

Zahteva odvetnika L.Z. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom z dne 10.9.2002 na podlagi 1. odstavka 190. člena v zvezi z 78. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP), kaznoval odvetnika L.Z., ki v tem kazenskem postopku zagovarja obdolženega D.P., zaradi kaznivega dejanja poneverbe v službi po 1. odstavku 263. člena KZ, z denarno kaznijo v znesku 120.000 SIT. To pa zato, ker je dne 3.7.2002 med opravljanjem preiskovalnega dejanja zaslišanja obdolženega D.P. še po opominu motil red. Zunajobravnavni senat istega sodišča je z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom pritožbo odvetnika L.Z. zoper sklep o kaznovanju zavrnil kot neutemeljeno.

Zoper ta pravnomočni sklep je odvetnik L.Z. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Po 1. odstavku 420. člena ZKP se sme po pravnomočno končanem kazenskem postopku zoper pravnomočno odločbo in sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, iz razlogov, naštetih v točkah 1 do 3 iste določbe, vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Na podlagi določbe 4. odstavka 420. člena ZKP, kot je veljala v času vložitve tega izrednega pravnega sredstva, je bilo mogoče med kazenskim postopkom, ki ni bil pravnomočno končan, vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora.

Velja pravilo, da je treba izjeme ozko razlagati. Glede na to, da v obravnavani zadevi kazenski postopek ni pravnomočno končan in da ne gre za nobenega od sklepov, zoper katerega je še pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom po 4. odstavku 420. člena ZKP mogoče vložiti to izredno pravno sredstvo, je treba ugotoviti, da je že na tej podlagi odvetnikova zahteva nedovoljena.

Zagovornik sme zahtevo za varstvo zakonitosti po 1. odstavku 421. člena ZKP vložiti samo v korist obdolženca. Nima pa zagovornik take pravice, ko gre za pravnomočno odločbo, ki se nanaša zgolj na njegove, ne pa na pravice, dolžnosti ali pravne interese obdolženca. Glede na vsebino zahteve je očitno, da je vložnik ni podal kot obdolženčev zagovornik, ampak kot odvetnik in zgolj zaradi varovanja lastnih pravic. Zato je zahteva odvetnika L.Z. za varstvo zakonitosti, ki ni vložena v obdolženčevo, ampak v svojo korist, tudi iz tega razloga nedovoljena.

Zato jo je vrhovno sodišče v skladu z 2. odstavkom 423. člena ZKP kot nedovoljeno zavrglo.