Jedro

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v delu, da se ugotovi, da toženca priznavata tožnicama služnostno pravico, ugotovljeno s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru P 530/2013 z dne 15. 11. 2013. Odločilo je, da sta toženca dolžna tožnicama izstaviti izrecno in nepogojno zemljiškoknjižno dovolilo, da se v okviru njunih deležev na parc. št. 1134, k. o. ..., v korist vsakokratnega lastnika parc. št. 1136, k. o. ..., vknjiži brezplačna služnost po trasi, ki bo potekala od javne poti v širini treh metrov po celotni dolžini, za potrebe pešpoti in vožnje z vsemi prevoznimi sredstvi, sicer bo takšno dovolilo nadomestila sodba. Zavrnilo je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi na prenehanje vznemirjanja ter odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev delno ugodilo v stroškovnem delu, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani, a nespremenjeni del odločbe sodišča prve stopnje.

3. Tožnici v predmetni zadevi zahtevata izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis zatrjevane služnosti od tožencev kot kupcev služeče nepremičnine. Leta 2007 je pravna prednica tožnic sklenila z A. A. pogodbo o služnosti, ki je bila sklenjena v notarski obliki pri notarju Ferligoju, vsebovala je nepogojno zemljiškoknjižno dovolilo, bila je podpisana z obeh strani in overjena, bila je plačana tudi storitev za vknjižbo, do katere pa ni prišlo (notar ni imel originalnega izvoda overjene pogodbe). A. A. je umrl leta 2009, zato je leta 2013 pravna prednica tožnic B. B. zoper dediče po pok. A. A. vložila tožbo, ki se je vodila pod opr. št. P 530/2013, in sicer na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in vpis služnosti. S tožbo je uspela, 15. 11. 2013 je bila izdana zamudna sodba, ki je postala pravnomočna 11. 3. 2014. Tekom postopka P 530/2013 je B. B. podarila gospodujočo parcelo št. 1136 sedanjima tožnicama, dediči po pok. A. A. pa so služečo parcelo št. 1134 dne 16. 8. 2013 prodali sedanjima tožencema. V prodajni pogodbi sklenjeni med dediči A. A. in tožencema je navedeno, da je v teku postopek (z navedbo opravilne številke) zaradi vknjižbe služnosti v korist vsakokratnega lastnika parcele št. 1136. 4. Zoper drugostopenjsko odločbo sta toženca vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

(1) Kako na priznanje aktivne in pasivne legitimacije v pravdi za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi pogodbe, začeti v letu 2015, ter na obseg raziskovalne dolžnosti in pravilno uporabo kriterijev (ne)skrbnosti in (ne)poštenosti tožencev ob nakupu nepremičnine v letu 2013 vplivajo pravica do enakega obravnavanja, določba 2. odst. 8. čl. ZZK-1 ter zaupanje v tedaj ustaljeno sodno prakso in zakonodajo, po kateri singularni nasledniki prvotnih pogodbenikov v taki pravdi niso mogli biti ne pasivno ne aktivno legitimirani?

(2) Kako na dopustnost drugačnega (pre)vrednotenja preteklih pravnih razmerij zaradi stališč nove sodne prakse lahko vplivajo dolgotrajnost sodnega postopka, pravica do sojenja v razumnem roku ter pravica do enakega varstva pravic in katere okoliščine dopuščajo spremenjeno (pre)vrednotenje?

(3) Ali in kako na tehtanje med zaupanjem v pravno varnost, pravico do enakega obravnavanja in varstvom zasebne lastnine po sklepu VS RS II Ips 24/2017 vpliva dejstvo, da ima služnostni upravičenec že enakovreden obstoječ dostop do svojega kmetijskega zemljišča z javne poti in kako to dejstvo vpliva na uporabo kriterija skrbnosti in posledic za služnostnega upravičenca (tožnic) v zvezi z 2. odst. 8. čl. ZZK-1 ter na uporabo kriterija skrbnosti, poštenosti in obsega izvajanja raziskovalne dolžnosti služnostnega zavezanca (tožencev)?

(4) Ali je drugostopenjsko sodišče upoštevaje uvodoma našteta ustavna načela in ustavne pravice iz 2., 22., 23. in 25. čl. URS ter našteto sodno prakso ustavnega in vrhovnega sodišča pravilno uporabilo kriterije skrbnosti služnostnega upravičenca, obsega raziskovalne dolžnosti in zahtevane skrbnosti in poštenosti tožencev ter kriterij uporabe stare ali nove sodne prakse?

(5) Ali je upoštevaje kogentnost 4. in 107. čl. ZKZ ter ureditev ničnosti v OZ in ZKZ pravilno stališče drugostopenjskega sodišča, da so v zvezi s kmetijskimi zemljišči lahko nični le tisti posli oz. dogovori, ki so kot taki izrecno določeni v ZKZ, ne pa tudi tisti, ki sicer izpolnjujejo kriterije iz 86. čl. ali 88. čl. Obligacijskega zakonika?

(6) Ali je z materialnopravnega vidika pravilno stališče, da pogodbeno ustanovljena služnost na kmetijskem zemljišču izključuje uporabo instituta ničnosti?

(7) Ali je iz vidika posebnega pomena, varovanja in strogo namenske uporabe kmetijskih zemljišč na le-teh dopustno ustanoviti pogodbeno služnost vožnje z vsemi prevoznimi sredstvi v korist gospodujočega kmetijskega zemljišča, ki že ima enakovreden dostop z javne poti?

(8) Ali je materialno pravilno in dopustno ravnanje drugostopenjskega sodišča, ko presojo obsega in veljavnosti zemljiškoknjižno neizvedene služnostne pogodbe v korist enega služnostnega upravičenca opravičuje z obsegom in veljavnostjo zemljiškoknjižno izvedene služnostne pogodbe v korist povsem drugega služnostnega upravičenca, če slednji ni stranka postopka, njegova služnostna pogodba pa ni predmet spora?

(9) Ali je drugostopenjsko sodišče storilo procesno kršitev, ko je kljub večkratnim spremembam in umikom tožb pri odločanju o zadnji spremembi tožbe in drugič na novo postavljenem zahtevku za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi pogodbe štelo, da gre za enoten postopek in upoštevalo vse do tedaj zatrjevane trditve in predlagane dokaze in ne le tistih, danih in predlaganih z zadnjo spremembo tožbe?

(10) Ali je drugostopenjsko sodišče storilo procesno kršitev in prekoračilo zahtevek, ko je pri odločanju o glavnem zahtevku odločilo tudi o stroških postopka, čeprav so bili ti terjani le pri podrejenem zahtevku, o katerem ni bilo odločeno?

(11) Ali je z vidika pravilne uporabe predpisov, videza nepristranskosti sodišča, varovanja standarda skrbnega pravdanja, pravice do sodnega varstva ter varovanja procesnega položaja nasprotne stranke dopustno tožeči stranki, ki kljub nespremenjenim okoliščinam neizzvano med postopkom večkrat spremeni in umakne tožbo, priznati stroške za nepotrebna dejanja, vključno z dejanji, povezanimi s po njeni lastni volji umaknjenimi zahtevki?

(12) Ali je z opustitvijo odgovora na jasne in konkretizirane pritožbene očitke tožencev in z v tem predlogu opisanimi kršitvami in opustitvami drugostopenjsko sodišče storilo bistveno kršitev iz 14. in 15. točke 2. odst. 339. čl. ZPP in kršilo v uvodu predloga naštete ustavne pravice tožencev in ali je sodba zaradi tega arbitrarna?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da toženca nista izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).