7. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. z Ž. na Ž., ki jo zastopa mag. B. B., odvetnik na Z. na Z., na seji senata dne 17. januarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 269/2004 z dne 19. 4. 2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1493/2002 z dne 18. 6. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je delno spremenilo odločbi organov tožene stranke in izreklo, da je pritožnica (tožnica v delovnem sporu) odgovorna, da je kot poslovodja nepravilno zadržala čeke v času od 4. 12. 1990 do 30. 3. 1991, čeprav bi jih morala po določbah Pravilnika o blagajniškem poslovanju oddati takoj oziroma v roku treh dni. Takšno ravnanje je opredelilo kot kršitev po 7. točki 10. člena Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev tožene stranke (zloraba položaja in prekoračitev danega pooblastila). Pritožnici je izreklo disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Zahtevke pritožnice za plačilo prispevkov in razlik v plači ter regresa za letni dopust je zavrnilo. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnice zoper takšno odločitev. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožničino revizijo.

2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbo Višjega sodišča vlaga pritožnica ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev drugega odstavka 14. člena, 22. in 25. člena Ustave. Izpodbijanima sodnima odločbama očita neobrazloženost. Sodišči naj ne bi odgovorili na navedbe o nezakonitosti Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti (v nadaljevanju disciplinski pravilnik), o napačni pravni kvalifikaciji očitane ji kršitve, o neveljavnosti Pravilnika o blagajniškem poslovanju za njenega delodajalca, o neobstoju okoliščin iz 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. – v nadaljevanju ZDR90) in na navedbe o nezakonitosti izrečenega disciplinskega ukrepa. Sodiščema očita tudi nepravilno uporabo materialnega prava.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Očitki pritožnice o napačni pravni kvalifikaciji pritožnici očitane kršitve delovnih obveznosti, o nezakonitosti disciplinskega pravilnika, o neveljavnosti Pravilnika o blagajniškem poslovanju za njenega delodajalca in o nezakonitosti izrečenega ji disciplinskega ukrepa, s katerimi oporeka zgolj materialnopravni presoji sodišč, zato sami po sebi ne morejo biti predmet presoje Ustavnega sodišča. Pritožnica pa tudi ni izkazala, da bi bilo katero izmed stališč sodišč, na katerem temeljita izpodbijani odločitvi, tako očitno napačno, da bi ga bilo mogoče označiti za samovoljnega oziroma arbitrarnega, kar bi predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave.

4.Ustavnopravno relevantni bi lahko bili očitki pritožnice, da ji sodišči nista odgovorili na njene pritožbene oziroma revizijske navedbe. Člen 22 Ustave, ki pomeni uporabo splošnega načela enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega varstva pravic vključuje tudi pravico vsake od strank, da sodišče obravnava, ovrednoti in obrazloženo sprejme ali zavrne njene navedbe, če so po pravni presoji sodišča bistvene in če niso očitno neutemeljene. Pri tem ni treba, da bi bila obrazložitev odločbe višjega sodišča, če se strinja s stališči nižjega sodišča, tako široka kot obrazložitev sodišča prve stopnje.

5.Očitki pritožnice, da sodišči nista odgovorili na njene navedbe o napačni pravni kvalifikaciji očitane ji kršitve delovnih obveznosti, nimajo podlage v izpodbijanih sodnih odločbah. Omenjene pritožbene navedbe pritožnice je Višje sodišče zavrnilo kot neutemeljene, pri čemer se je sklicevalo na razloge v sodbi sodišča prve stopnje. Stališču sodišč, da je pritožnica z očitanim ji ravnanjem zlorabila svoj položaj in prekoračila svoja pooblastila in meje svojih pravic, kar pomeni kršitev po 7. točki 10. člena Pravilnika o disciplinski odgovornosti, je pritrdilo tudi Vrhovno sodišče.

6.V zvezi z očitkom pritožnice, da ji sodišči nista odgovorili na navedbe, da niso bile ugotovljene kvalifikatorne okoliščine iz 89. člena ZDR90, velja ugotoviti, da je Vrhovno sodišče odločilo, da gre za kršitev, za katero je predviden obvezen izrek prenehanja delovnega razmerja. Ugotavljanje kvalifikatornih okoliščin po pravni presoji tega sodišča torej ni bilo bistveno. Do takšnih navedb pa se sodiščem, kot že navedeno, ni treba opredeliti. Navedeno velja tudi za očitke pritožnice, da se sodišči nista opredelili do njenih navedb o obstoju okoliščin, ki naj bi utemeljevale pogojno odložitev izvršitve izrečenega ji disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Iz izpodbijanih sodnih odločb sicer izhaja, da se sodišči sicer res nista izrecno opredelili do vsake posamične izmed zatrjevanih olajševalnih okoliščin. Prav tako nista podrobneje obrazložili, zakaj menita, da ni utemeljeno pričakovati, da bi bil s pogojno odložitvijo ukrepa dosežen namen disciplinskega ukrepa. Kot izhaja zlasti iz sodbe Vrhovnega sodišča, pa ugotavljanje teh okoliščin ni bilo bistveno, saj upoštevaje pravno stališče tega sodišča omilitev disciplinske sankcije, to je pogojna odložitev izvršitve izrečenega disciplinskega ukrepa, ni bila možna že iz razloga, ker je bila pritožnica poslovodkinja, katere kršitve delovnih obveznosti gre po stališču sodišč obravnavati strožje.

7.Očitek pritožnice, da ji ni bilo odgovorjeno na navedbe o nezakonitosti disciplinskega pravilnika tožene stranke, je utemeljen. Utemeljen je tudi očitek pritožnice, da ji sodišči nista odgovorili na navedbe, da Pravilnik o blagajniškem poslovanju, ki ga je sprejel pravni prednik tožene stranke, ne more pomeniti pravne podlage za odločitev tožene stranke. Višje sodišče se do te pritožbene navedbe ni opredelilo. Enako pa je mogoče ugotoviti tudi za Vrhovno sodišče. Obrazložitev Vrhovnega sodišča, da sta nižji sodišči ugotovili, da je tožena stranka imela veljaven pravilnik o blagajniškem poslovanju, Vrhovno sodišče pa je na ugotovljeno dejansko stanje vezano, namreč ne gre šteti za odgovor na to revizijsko navedbo, saj gre pri vprašanju veljavnosti pravnega akta za določeno pravno osebo za pravno vprašanje. Ne glede na to o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave ni mogoče govoriti. Gre namreč za očitno neutemeljene navedbe, do katerih se, kot že navedeno, sodiščem ni treba opredeliti. Obveznost iz tretjega odstavka 58. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nasl. – ZTPDR) je pritožničin delodajalec izpolnil s sprejetjem disciplinskega pravilnika, v katerem je kot hujšo kršitev delovnih obveznosti izrecno določil tudi zlorabo položaja in prekoračitev danega pooblastila (7. točka 10. člena), ki je glede na njeno naravo (pod to kršitev je mogoče subsumirati zelo različne dejanske situacije) ni bilo treba še posebej konkretizirati. Upoštevaje, da je sporni Pravilnik o blagajniškem poslovanju sprejel TOZD "LJUDSKI C.", ki se je zgolj reorganiziral v Trgovsko podjetje "Č." kot pritožničinega delodajalca, tudi ni mogoče trditi, da se ta pri opredelitvi pritožnici očitane kršitve ne bi smel sklicevati na ta pravilnik.

8.Ker torej z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče njene ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan