Jedro

Dejstvo, da je tožnik stopnišče zelo dobro poznal, ker je šel po njem tudi 20 x na dan, ne more pomeniti njegovega soprispevka, saj je ugotovljeno tudi, da bi morala biti v primeru spolzkosti na stopnišču postavljena opozorilna tabla, pa ni bila, iz česar je tožnik kljub temu, da je stopnišče dobro poznal, sklepal, da je slednje pravilno očiščeno in posušeno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: „Zahtevek tožeče stranke v tej zadevi je po podlagi utemeljen.“

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je zahtevek tožeče stranke po podlagi utemeljen do ½.

2. Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožnik. Povzema ugotovitve ugotovljenega dejanskega stanja v sodbi sodišča prve stopnje in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava s predlogom spremembe izpodbijane sodbe tako da se zahtevku po temelju v celoti ugodi, podrejeno njene razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v zvezi s temeljem odškodninske odgovornosti tožene stranke (njenega zavarovanca) ugotovilo naslednja za odločitev pomembna dejstva:

1. Tožnik se je poškodoval 6. 9. 2017 na stopnicah zavarovanca tožene stranke.

2. Do padca tožnika je prišlo na delovnem mestu zavarovanca tožene stranke, ko je šel po stopnicah navzdol in mu je med hojo spodrsnilo na vmesnem podestu, ko je zavil na desno.

3. Spodrsnilo mu je na madežu, ki je bil na podestu, ta pa ni bil od vode, ampak je šlo za drugo tekočino bodisi olje ali antifriz, kar nosijo po stopnicah mehaniki gor in dol. 4. Tožnik si je pri padcu poškodoval desno koleno, ko mu je zvilo desno nogo.

5. Protipravno ravnanje zavarovanca tožene stranke je naslednje: - na stopnicah ni bilo opozorila, da so lahko tla spolzka, to opozorilno tablo postavijo delavci na podest stopnišča, ko čistijo delavnico in stopnišče, ko se kaj polije, - mehaniki pred odhodom domov počistijo delavnico in stopnišče (v času padca tožnika so že odšli), - tožnik je glede na preteklo prakso delodajalca in njegovih delavcev lahko upravičeno pričakoval, da stopnišče ni spolzko, - opustitev opozorila pomeni opustitev dolžne skrbnosti delodajalca.

Na podlagi teh okoliščin je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo krivdno odgovornost zavarovanca tožene stranke.

6. Premajhno skrbnost tožnika in s tem njegov soprispevek k nastali škodi (171. člen Obligacijskega zakonika - OZ) je sodišče prve stopnje ugotovilo iz naslednjih okoliščin: - tožnik je stopnišče zelo dobro poznal, po njem je šel tudi 20 x na dan, - stopnišče ima ograjo, za katero bi se lahko držal s prosto desno roko, česar pa ni storil. 7. Soprispevek tožnika sodišče prve stopnje utemeljuje na 35. členu Zakona o delovnih razmerjih na podlagi katerega je delavec dolžan spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje.

8. Na koncu sodišče prve stopnje ocenjuje, da je iz ugotovljenega dejanskega stanja zaključiti, da znaša soprispevek tožnika k nastali škodi 50%. Tak zaključek sodišča prve stopnje je materialnopravno zmoten.

9. Dejstvo, da je tožnik stopnišče zelo dobro poznal, ker je šel po njem tudi 20 x na dan, ne more pomeniti njegovega soprispevka, saj je ugotovljeno tudi, da bi morala biti v primeru spolzkosti na stopnišču postavljena opozorilna tabla, pa ni bila, iz česar je tožnik kljub temu, da je stopnišče dobro poznal, sklepal, da je slednje pravilno očiščeno in posušeno. Tudi ugotovljeno dejstvo, da se tožnik pri hoji po stopnicah ni držal za ograjo ni odločilno dejstvo, ki bi kakorkoli vplivalo na njegov soprispevek k nastali škodi. Tožnik je hodil po dobro poznanih stopnicah navzdol prepričan, da so očiščene in suhe, zato ni imel nobenega razloga, da bi se držal za ograjo.

10. Sodišče prve stopnje je na nesporno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila pete alineje 358. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odločitev sodišča prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava spremenilo.

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.