Jedro

Dejstva, da je pritožnik (torej stranka postopka) bratranec direktorice Višjega sodišča v ..., ki v upravnem in organizacijskem smislu vpliva na delovanje celotnega sodišča in posledično tudi sodeluje z vsemi sodnicami in sodniki sodišča, da gre za relativno majhno sodišče s samo trinajstimi sodnicami in sodniki, ter da gre za občutljivo zadevo s področja družinskih razmerij, pomenijo takšne okoliščine, da bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Višje sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v ... je podalo predlog za delegacijo pristojnosti. Tehtni razlog za prenos pristojnosti naj bi bil v tem, da je predlagatelj A. A. bratranec direktorice Višjega sodišča v ... B. B. (ki ima pomemben vpliv na delovanje celotnega sodišča). Poleg tega gre za majhno sodišče, na katerem so zaposleni med seboj tesno povezani in vsakodnevno v stikih. Glede na navedeno predlaga, naj Vrhovno sodišče določi za odločanje o predlagateljevi pritožbi drugo višje sodišče. 2. Predlog je utemeljen.

3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je torej v prvi vrsti namenjena zagotavljanju smotrnosti, vendar je izjemoma, kot „drug tehten razlog“, mogoče upoštevati tudi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno samo to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora to odražati tudi navzven.

4. Dejstva, da je pritožnik (torej stranka postopka) bratranec direktorice Višjega sodišča v ..., ki v upravnem in organizacijskem smislu vpliva na delovanje celotnega sodišča in posledično tudi sodeluje z vsemi sodnicami in sodniki sodišča, da gre za relativno majhno sodišče s samo trinajstimi sodnicami in sodniki ter da gre za občutljivo zadevo s področja družinskih razmerij, pomenijo takšne okoliščine, da bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.

5. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in odločilo, da se za odločanje o predlagateljevi pritožbi določi Višje sodišče v Ljubljani.