Jedro

V primeru, ko je popravek nesorazmerno daljši od članka, to daje odgovornemu uredniku možnost, da objavo popravka odkloni.

Popravek se mora objaviti brez sprememb in dopolnitev, zato mora zahtevani popravek kot celota izpolnjevati zakonske pogoje. To pomeni, da če le del besedila zahtevanega popravka teh pogojev ne izpolnjuje, jih popravek kot celota ne izpolnjuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo zavrnilo tožničin zahtevek, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni pod izvršbo objaviti v nadaljevanju navedeni tekst in to na drugi strani tiskane izjave časopisa X, isti tekst pa najaviti na naslovnici tiskane izdaje in to v enakem obsegu kot je bil objavljen članek dne 14.2.2014 z naslovom „...“, poleg tega pa mora isti popravek in odgovor objaviti tudi na spletni strani www. ... . Odločilo je tudi, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 1.064,45 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo se je v roku iz vseh možnih pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP in zaradi kršitve 40. člena Ustave RS pritožila tožnica. Navaja, da so dejanski in materialnopravni zaključki prvostopnega sodišča, da naj bi bil popravek tožnice bistveno oziroma nesorazmerno daljši od objavljenega članka tožene stranke, zmotni in nepravilni. Sodišče ni pojasnilo do kakšnih zaključkov je prišlo, ko je opravilo količinsko primerjavo tekstov objave in popravka. Tudi ne kaj pomeni izraz „znak“, ki ima sicer lahko več pomenov. Tožena stranka je ob navajanju, da sporni del članka vsebuje 540 znakov, popravek pa več kot 3.300 znakov, imela v mislih zgolj del svoje objave. Bistvo tožničinega popravka je, da se ta nanaša na celotno objavo – napoved na naslovni strani, tekst članka in fotografije. Sodišče je to dejstvo spregledalo. Prav tako ni pojasnilo kateri del objave naj bi predstavljal „sporni del članka“. Tožnica je že v prvi pripravljalni vlogi izrecno navedla, da število znakov v zahtevku ne presega števila znakov objave. V popravku je s presledki 4.836 znakov oziroma 4.028 brez presledkov, v objavi X pa je 4.231 znakov upoštevaje presledke oziroma 3.552 znakov brez presledkov. K navedbam v pritožbi prilaga izračun znakov in prikaz 544 znakov objave. Tožnica je poudarila, da tudi fotografije k članku posegajo v njeno čast in dobro ime in dopolnjujejo sam članek in slovenski javnosti tožnico prikazujejo kot povzročiteljico razdejanja. Tudi v zvezi z odklonilnim razlogom po drugi alinei prvega odstavka 31. člena ZMed odločitev prvega sodišča ni utemeljena. Opozarja na primer s S. R. in na postopek P 33/2012 Okrajnega sodišča v Žalcu, v katerem je uspela z zahtevkom. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku tožeče stranke ugodi v celoti oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvemu sodišču, vse s stroškovno posledico.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Toženec je odgovorni urednik časopisa X, ki so v tiskani izdaji in nato tudi na spletu, dne 14.2.2014, objavile članek z naslovom „...“. Tožnica trdi, da je bilo z navedenim člankom poseženo v njeno čast in dobro ime, zato je od odgovornega urednika zahtevala, da objavi njen popravek in odgovor. Objavo je zavrnil, ker je tekst popravka nesorazmerno daljši od članka na katerega se nanaša in zato, ker posamezne navedbe niso zanikane oziroma bistveno ne dopolnjuje objavljenih navedb, zato je sprožila obravnavani spor.

5. ZMed v 26. členu določa, da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila (članka) s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes. Odgovorni urednik popravek mora objaviti. ZMed pa v prvem odstavku 31. člena taksativno našteva izjeme, ko tega ni dolžan. Med drugimi primeri sta navedena tudi ta dva, ki jih je toženec navedel v razlogih za zavrnitev zahtevka za objavo, in sicer če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem tudi ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin s katerimi bi prizadeti izpodbijal ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu (druga alinea prvega odstavka 31. člena ZMed) in v primeru, če je zahtevani popravek nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje oziroma od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša (šesta alinea prvega odstavka 31. člena ZMed). Prvo sodišče je zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da zahtevani popravek ne zanika navedb v obvestilu in tudi zato, ker je ocenilo, da je zahtevani popravek nesorazmerno daljši od obvestila.

6. Da je zavrnitev objave popravka s strani odgovornega urednika utemeljena zadostuje, da je podan le eden od razlogov naštetih v prvem odstavku 31. člena ZMed. Ne glede na to, da je za zavrnitev zahtevka dovolj da je podan eden od razlogov, se je prvo sodišče opredelilo do obeh odklonilnih razlogov.

Odklonilni razlog po šesti alinei prvega odstavka 31. člena ZMed

7. Pritožbeno sodišče sprejema obrazložitev in odločitev prvega sodišča ki se nanaša na zavrnitev objave v primeru izpolnjenih pogojev iz 6. alineje 31. člena Zmed. Utemeljena odločitev je jasna in prepričljiva (točke 11 – 13 obrazložitve). Pri razlagi pravnega standarda „nesorazmerna dolžina popravka v primerjavi z objavljenim obvestilom“ je treba izhajati iz vsebinskega izhodišča in številčnih razmerij. Na določen način je treba upoštevati tudi prostor, ki ga zasedajo fotografije, če jih je šteti za relevantni del obvestila. Fotografijam je mogoče pripisati določen pomen, vendar le v primeru, ko je bilo prav zaradi teh besedilo obvestila lahko krajše, kakor bi bilo brez fotografij. To je predvsem v primeru, ko same fotografije nosijo sporočilo. V obravnavanem primeru, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, fotografije ne nosijo sporočila, ampak le ilustrirajo sporni članek. Prvo sodišče je povedalo, da je pri presoji dolžine upoštevalo le tisti del članka, ki je za tožnico sporen in želi, da se popravek objavi. Pritožnica sicer trdi, da je potrebno upoštevati celoten članek, obenem pa je že v tožbi točka II. naštela tisti del objave, s katerim je bilo poseženo v njeno čast in dobro ime, in le zoper ta del je podala odgovor. Tožena stranka je navajala število znakov na glavni obravnavi dne 4.7.2014. Povedala je, da ima relevantni del članka 540 znakov, popravek pa 3330. Pri takšni (šestkratni) razliki znakov ni dvoma, da je popravek nesorazmerno daljši od obvestila, to pa daje odgovornemu uredniku možnost, da objavo popravka odkloni. Tožeča stranka je tedaj podala ugovor, a je bil ta pavšalen – menila je, da je treba sporni članek gledati kot celoto, torej pri tem upoštevati tudi slike v članku, ki skupaj s spremnim besedilom prav tako posegajo v čast in dobro ime tožnice. Šele v pritožbi pa tožnica navaja, da v primeru, če bi sodišče samo v resnici izvedlo količinsko primerjavo znakov, bi prišlo do zaključka, da je z upoštevanjem presledkov število znakov v popravku 4.836, v primeru, da presledkov ne bi upoštevalo pa 4.028. V objavi v X pa je število znakov s presledki 4.231 in 3.552 brez presledkov. Te navedbe in pa razlaga zadeve II Ips 190/2002, ko je sodišče glede nesorazmerne dolžine o popravku odločalo na podlagi vrstic pa so pritožbene novote, ki niso dovoljene (prvi odstavek 337. člena ZPP), zato niso upoštevne in pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja.

Razlogi ne – zanikanja objavljenih navedb ter ne – dopolnjevanja navedb (2. alineja prvega odstavka 31. člena ZMed)

8. Tudi v tem delu pritožbeno sodišče v celoti sprejema obrazložitev prvega sodišča (točka 14. obrazložitve sodbe). Tožnica v popravku (tožbenem zahtevku) kar na dveh mestih (drugi in peti odstavek) navaja, da S. R. ni lastnica hiše. Tudi z opisovanjem postopka v zadevi P 33/2012 Okrajnega sodišča v Žalcu ne izpodbija oziroma dopolnjuje navedb v objavljenem besedilu, ampak se od tega oddaljuje, saj te navedbe nimajo nobene zveze z navedbami v članku. Ker prvi odstavek 27 člena ZMed določa, da se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev, mora zahtevani popravek kot celota izpolnjevati zakonske pogoje. To pa nadalje pomeni, da če le del besedila zahtevanega popravka teh pogojev ne izpolnjuje, jih popravek kot celota ne izpolnjuje.

9. Po povedanem je odločitev prvega sodišča, ki je zahtevek tožnice po objavi teksta navedenega v izreku prvostopne sodbe pravilna in temelji na določilih Zakona o medijih. Do kršitev določb postopka na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) ni prišlo, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člena ZPP).