Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-433/00

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Up-433/00

20. 11. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., ki ju zastopa C. C., odvetnik v Ž. na seji senata dne 20. novembra 2001

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 165/2000 z dne 14. 9. 2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 65/98 z dne 21. 10. 1998 ter sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. IV P 26/95 z dne 30. 9. 1997 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.V pravdnem postopku pritožnika (tedaj tožnika) nista uspela z zahtevkom za odkup stanovanja po pravilih Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in 21/94 - v nadaljevanju SZ). Sodišča so zavrnitev zahtevka oprla na ugotovitev, da na dan uveljavitve SZ na spornem stanovanju stanovanjske pravice nista imela tožnika, pač pa njuna mati, zato nista bila upravičena do odkupa. V ustavni pritožbi pritožnika navajata, da je odločitev sodišč napačna. Njuna mati naj bi se iz stanovanja izselila septembra 1991 in naj bi v Z. ostala več kot tri leta, v tem času pa z njima ni imela stikov. Menita, da je zato njuna mati že tedaj, in ne šele šest mesecev kasneje, izgubila stanovanjsko pravico. Menita, da bi sodišče za ugotovitev relevantnih dejstev in v skladu z načelom kontradiktornosti moralo zaslišati njuno mater. Materina izjava, da soglaša s tem, da stanovanje odkupita pritožnika, naj bi bila brezpredmetna, saj je bila podana po poteku prekluzivnih rokov. Menita, da je ob izselitvi matere, stanovanjska pravica prišla nanju (oziroma enega od njiju). Navajata, da ju sodišča postavljajo v neenakopraven položaj glede na druge osebe, ki so upravičene do odkupa stanovanja - tudi podstanovalci in osebe, ki so se v stanovanje vselile nezakonito. Zatrjujeta kršitev pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave, pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave in pravice do zasebne lastnine po 33. členu Ustave.

2.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in uporabi materialnega in procesnega prava. Po 50. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa v obravnavani zadevi ni. Ni v nasprotju s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino sklep, da je do odkupa stanovanja upravičen le tisti, ki je na dan uveljavitve SZ imel stanovanjsko pravico, druga oseba pa le ob njegovem pisnem soglasju, prav tako ne ugotovitev, da je tedaj imetnica stanovanjske pravice še vedno bila mati pritožnikov, saj je v tujino odšla le mesec dni pred tem, izguba stanovanjske pravice pa nastopi šele po šestih mesecih nebivanja v stanovanju. Ugotovitve in pravna stališča sodišč so razumna in dovolj obrazložena. Primerjava pritožnikov s položajem oseb, ki so v stanovanju bivala brez pravnega naslova, ali oseb, ki jim je bilo stanovanje oddano v podnajem, ni možna, saj gre v pravnem in v dejanskem pogledu za bistveno drugačen položaj. Isto velja za primerjavo pritožnikov glede ureditve v primeru, če imetnik stanovanjske pravice umre. V primeru smrti imetnika stanovanjske pravice je logično, da stanovanjska pravica preide takoj, rok šestih mesecev pri neuporabi pa je v Zakonu o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74 in sl. - ZSR) določen iz razloga, ker se v vmesnem času imetnik stanovanjske pravice v stanovanje še lahko vrne, zato do izgube stanovanjske pravice ne pride. Drugače bi lahko bilo le pri izselitvi z namenom trajne odselitve, vendar glede na navedbe samih pritožnikov, v obravnavani zadevi ni šlo za tak primer. Za kršitev pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu zato ne gre. Prav tako ravnanje sodišča, ki kot priče ni zaslišalo matere pritožnikov, ne predstavlja kršitve pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave. Sodišče ni dolžno izvesti dokazov, ki za odločitev niso relevantni, ali ki bi služili ugotavljanju dejstev, ki med strankama niso sporna. Za tak primer pa gre tudi v obravnavani zadevi. Odločitev sodišč namreč temelji na dejanski podlagi, ki sta jo zatrjevala sama pritožnika. Izrecno sta namreč pritožnika v pritožbi (le ta pa je za dokončno opredelitev dejanske podlage zadeve tudi odločilna) navajala, da ni res, da bi se njuna mati iz stanovanja septembra leta 1991 izselila, pač pa je odšla k sorodnikom v Z., od koder se zaradi vojnih dogodkov ni mogla vrniti. Ker odločitev sodišč v celoti sprejema dejanske navedbe pritožnikov (le da iz njih izvaja drugačne pravne zaključke, kot bi pritožnika želela), za ugotovitev teh dejstev ni bilo treba izvajati še dodatnih dokazov. Morebitnega dejstva, da bi njuna mati septembra 1991 iz stanovanja odšla z namenom, da ga trajno preneha uporabljati, pa pritožnika nista zatrjevala, in zato za ugotovitev tega dejstva tudi ni bilo treba izvajati dokazov.

3.Za izkazanost kršitve pravice do zasebne lastnine po 33. členu Ustave in pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave, ne zadošča, tudi če bi bila utemeljena, trditev, da je izpodbijana sodba napačna. Za kršitev obravnavanih pravic bi šlo praviloma le v primeru, če bi sodišče ob odločanju zavzelo kakšno pravno stališče, ki je z vidika teh ustavne pravice nesprejemljivo.

4.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

dr. Lojze Ude

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia