Jedro

V obravnavanem primeru je bila izvršba uvedena na podlagi plačilnega naloga, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti in tudi o pravnomočnosti. Čim je tako, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je, skladno z določbo 146. člen ZDavP-2, izdal izpodbijani sklep.

Po določbi 5. odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom št. DT 42913-11548/2008-1-11032-04 z dne 17. 2. 2009 je Davčna uprava RS, Davčni urad Nova Gorica kot prvostopni organ (v nadaljevanju prvostopni organ) zoper tožnika kot dolžnika na podlagi izvršljivega plačilnega naloga Policijske postaje Škofja Loka št. 89035844 z dne 29. 8. 2008 začel davčno izvršbo dolžnega zneska globe v višini 350,00 EUR, skupaj s stroški davčne izvršbe v višini 20,86 EUR (skupaj 370,86 EUR) z rubežem denarnih prejemkov. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je, skladno s 57. členom oziroma 202. členom Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07-UPB-4), predlagatelj izvršbe plačilni nalog poslal prvostopnemu davčnemu organu v izterjavo. Po določbi 156. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06 in 125/08, v nadaljevanju ZDavP-2) davčni organ izvaja postopek davčne izvršbe, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Ker tožnik ni poravnal globe, je prvostopni organ v skladu s 143. členom ZDavP-2 začel davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi.

Tožnik je zoper prvostopni sklep vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance RS kot drugostopni organ (v nadaljevanju drugostopni organ) z odločbo št. DT 499-30-219/2009-2 z dne 1. 10. 2009 zavrnilo. V svoji odločbi drugostopni organ najprej pojasni, da je, kot izhaja iz upravnih spisov, Policijska postaja Škofja Loka (v nadaljevanju predlagatelj izvršbe) tožniku dne 29. 8. 2008 izdala plačilni nalog št. 89035844, ki je postal pravnomočen dne 9. 9. 2008 in izvršljiv dne 17. 9. 2008. Ker tožnik globe ni poravnal, je predlagatelj izvršbe vložil zahtevke za izterjavo, na podlagi katerega je prvostopni organ izdal izpodbijani sklep ter hkrati obračunal še stroške davčne izvršbe v višini 20,86 EUR. Plačilni nalogi je bil izdan na podlagi 57. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 55/05-UPB2 in spremembe, v nadaljevanju ZP-1), ki določa, da se v primeru, če kršitelj ne plača globe v predpisanem roku in v znesku, določenem v plačilnem nalogu, in tudi ne vloži zahteve za sodno varstvo, pošlje plačilni nalog v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov, da globo prisilno izterja, brez predhodnega pisnega opomina. Enako ravna prekrškovni organ, če kršitelj ne plača globe in stroškov po pravnomočnosti sklepa oziroma sodbe o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog. Na podlagi 1. odstavka 143. člena ZDavP-2 začne davčni organ davčno izvršbo, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Na podlagi 2. odstavka istega člena začne davčni organ davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi. Pojasni tudi, kaj mora skladno s 151. členom ZDavP-2 vsebovati izrek sklepa. Ker v tem primeru izpodbijani sklep vsebuje sestavine, ki jih določa 151. člena ZDavP-2, plačilni nalog, ki v obravnavanem primeru predstavlja izvršilni naslov, pa je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, kot to določa 146. člen ZDavP-2, je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Drugostopni organ še pojasni, da skladno s 5. odstavkom 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova in še, da davčni organ nima pristojnosti, da bi preverjal pravilnost in zakonitost izdanih plačilnih nalogov v postopku o prekršku in ali je potrditev izvršljivosti s strani predlagatelja izvršbe na njih pravilna, temveč je to dolžnost organa, ki je izvršilni naslov izdal. Tožnik se s sklepom ne strinja in ga izpodbija z laično tožbo. Obširno navaja svoje poglede na delo policistov in na pogoje vožnje in ravnanje voznikov. Sodišču smiselno predlaga, da izpodbijani sklep odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri sprejeti odločitvi in pri razlogih zanjo in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Sodišče se strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja prvostopni organ, kot tudi z razlogi, s katerimi drugostopni organ v obrazložitvi svoje odločbe zavrača pritožbene ugovore. Kolikor so ugovori, ki jih tožeča stranka uveljavlja v tožbi enaki pritožbenim, jih z istimi razlogi, ne da bi jih ponavljalo, zavrača tudi sodišče, v smislu določbe 2. odstavka 71. člena zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Ob tem sodišče še pripominja, da je prvostopni organ, kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, izvršbo uvedel na podlagi izvršljivega plačilnega naloga št. 89035844 z dne 29. 8. 2008, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti in tudi o pravnomočnosti. Čim je pa tako, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je, skladno z določbo 146. člena ZDavP-2 izdal izpodbijani sklep. Glede na tožbene navedbe pa sodišče, enako kot drugostopni organ, še dodaja, da po določbi 5. odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji sklepa pravilno ugotovljeno, izpodbijani sklep je pravilen in na zakonu utemeljen, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti pa sodišče ni našlo, zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Pravni pouk sodbe temelji na 73. členu ZUS-1.