Jedro

Ker je tožnik navedeni dokazni predlog podal šele po prvem naroku, ga je sodišče prve stopnje kot prepoznega pravilno zavrnilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 37585/2016 z dne 19. 4. 2016 razveljavi tudi v 1. in 3. točki izreka in se predlog za izvršbo zavrne (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v znesku 312,06 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem sta bili prisotni obe pravdni stranki brez pooblaščencev, je toženka navajala dodatna dejstva in predlagala dodatne dokaze. Ker tožnik do glavne obravnave 11. 4. 2017 ni imel pooblaščenca, bi ga moralo sodišče v skladu z določilom 12. člena ZPP opozoriti, katera dejanja lahko opravi. Ker ni ravnalo tako, je kršilo načelo pravne pomoči stranki in s tem zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Ker tožniku ni bila dana možnost, da se o podanih navedbah in dokazih toženke na prvi glavni obravnavi izjasni in pravočasno predlaga dokaze v zvezi s podanimi navedbami in dokazi toženke, je bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Prav tako je sodišče kršilo pravice tožnika, ker ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank, ki ga je tožnik predlagal v vlogi z dne 16. 10. 2016 z navedbo, da predlaga, da se "tožena stranka družba M. d.o.o., katere direktorica je J. J., izjasni, komu je predlagala gotovino v znesku 4.060,00 EUR in kdaj." Kljub pravočasno podanemu dokaznemu predlogu sodišče tega dokaza ni izvedlo, s čimer je tožniku odvzelo pravico do izjave. Sodišče je naredilo napačen zaključek, da je bil znesek 4.060,00 EUR plačan ob prevzemu vozila, kar naj bi dokazoval blagajniški prejemek. Če bi sodišče skrbno presojalo dokaze, bi ugotovilo, da navedbe toženke o plačilu z blagajniškim prejemkom niso resnične, predloženi blagajniški prejemki pa niso odraz dejanskega stanja. Sodišče posojilne pogodbe in izpovedbe priče B. B., ki je izpovedala, da so bili izdani blagajniški prejemki fiktivni, sploh ni presojalo. Ker sodišče trditev tožnika, njegovih dokazov in izpovedbe priče ni upoštevalo, je zagrešilo kršitev iz določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Priča in zakonita zastopnica toženke sta sestri, ki sta bili včasih v prijateljskih odnosih, sedaj pa sta sprti. Priča je izpovedala, da je J. J. prišla zahrbtno do dokumentacije. Tožnik je prepričan, da je imela v mislih zgolj blagajniške prejemke. Priča je izpovedala tudi, da je delala po navodilu toženke.

Tožnik uveljavlja tudi bistveni kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba v tej zadevi ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na fiktivne blagajniške prejemke. Ni se opredelilo do navedb tožnika, ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagal, niti ni presojalo dokazov, ki se nahajajo v spisu (posojilna pogodba) oz. jih je presojalo in povzemalo napačno (zaslišanje priče). Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe o izpovedi priče navajalo nekaj drugega, kot je ta izpovedala oz. je njeno izpovedbo razumelo napačno.

3. Tožena stranka odgovora na pritožbo ni podala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev pravice do izjave, ker tožnika na naroku dne 5. 1. 2017, ki se ga je udeležil brez pooblaščenca, ni poučilo, da se lahko izjavi o navedbah in dokazih, ki jih je toženka podala na naroku, ni utemeljen. Kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi tega dne, se je tožnik o navedbah in dokazih toženke izjasnil (drugi odstavek na drugi strani zapisnika o glavni obravnavi z dne 5. 1. 2017).

6. Pritožbeni očitek, da je sodišče zagrešilo kršitev pravice do izjave tožnika, ker ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank, ni utemeljen. Ker je tožnik navedeni dokazni predlog podal šele po prvem naroku, ga je sodišče prve stopnje kot prepoznega pravilno zavrnilo (286. člen ZPP). Pritožbena navedba, da je tožnik v pripravljalni vlogi z dne 16. 10. 2016 podal dokazni predlog z zaslišanjem pravdnih strank, ne drži. Kot izhaja iz navedene pripravljalne vloge, je tožnik v njej kot dokazni predlog predlagal zgolj zaslišanje priče B. B. 7. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je natančna, skrbna in prepričljiva ter skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, zato jo kot pravilno sprejema tudi pritožbeno sodišče. Pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do posojilne pogodbe in izpovedbe priče B. B., ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je izpovedbo priče B. B., ki je izpovedala, da sta blagajniška prejemka z dne 22. 9. 2009 ter blagajniški prejemek v višini 2.890,00 EUR z dne 30. 11. 2010, fiktivna, ocenilo kot neverodostojno in neprepričljivo zato, ker priča ni znala pojasniti, kakšen naj bi bil sicer namen pisanja teh listin. Ker priča razloga fiktivnosti blagajniških prejemkov ni znala jasno in logično pojasniti, ji sodišče prve stopnje utemeljeno ni verjelo. Ker blagajniška prejemka izkazujeta plačilo dolgovanega zneska toženke, je sodišče prve stopnje zahtevek tožnika utemeljeno zavrnilo.

8. Ker se je sodišče prve stopnje o vseh trditvah in dokaznih predlogih tožnika opredelilo, pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Sodba sodišča prve stopnje vsebuje jasne, razumljive in popolne razloge o odločilnih dejstvih, zato pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je neutemeljen, saj z njim pritožba kritizira dokazno oceno, s čimer vsebinsko ne uveljavlja kršitve protispisnosti, opravljena dokazna ocena pa je, kot že prej navedeno, pravilna.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).