Jedro

Glede na to, da je ugotovljeni povprečni mesečni neto dohodek tožeče stranke v času izdaje izpodbijane odločbe presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je prošnjo tožeče stranke za BPP zavrnila, saj se zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev BPP ni bila dolžna opredeljevati glede ostalih pogojev za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno. Odločitev temelji na ugotovitvi, da prosilka živi v gospodinjstvu sama in da ima v zadnjih treh mesecih (podatki FURS) izkazan dohodek iz naslova prejemanja plače v skupni neto višini 2.051,13 EUR, kar mesečno znaša 683,71 EUR. Glede na navedeno povprečni mesečni dohodek prosilke v obdobju zadnjih treh mesecev presega z zakonom določen cenzus 595,06 EUR, zato je bilo treba prošnjo na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrniti kot neutemeljeno.

2. Tožnica odločitvi tožene stranke oporeka in pojasnjuje, zakaj v postopku za preklic pogojne obsodbe, ki se vodi pred Okrožnim sodišču v Celju, v katerem je zaprosila za strokovno pomoč odvetnika, le-tega tudi potrebuje. Pojasnjuje, da je stara 55 let in da je težko zaposljiva oseba. Od 1. 5. 2012 je v družbi B. zaposlena za nedoločen čas. Je solastnica 1/5 stanovanjske hiše, na naslovu, kjer stalno prebiva in nima sredstev za plačilo odvetnika. Njen dohodek je obremenjen s stroški plačila izvršbe za nakup starejšega rabljenega avtomobila. Izpolnjuje vse pogoje za dodelitev BPP, tudi finančni pogoj, v okviru katerega je tožena stranka ocenila neto dohodek na mesec, ni pa navedla, da je v tem znesku upoštevano tudi nadomestilo za prevoz na delo in iz dela ter regres za prehrano. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in vrne toženi stranki v ponovni postopek.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Glede na tretji odstavek 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP. Na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (v nadaljevanju minimalni dohodek). Ta pa je glede na prvi odstavek 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) od 1. 7. 2017 znaša 297,53 EUR.

6. Glede na to, da je ugotovljeni povprečni mesečni neto dohodek tožeče stranke, v času izdaje izpodbijane odločbe, presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je prošnjo tožeče stranke za BPP zavrnila, saj se zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev BPP ni bila dolžna opredeljevati glede ostalih pogojev za dodelitev BPP. Tožeča stranka sicer v tožbi navaja okoliščine, ki naj bi vplivale na njen težak socialni položaj, s katerimi pa ne zatrjuje in izkazuje okoliščin iz 22. člena ZBPP, ki določa pogoje za dodelitev izjemne BPP.

7. Tožnica v tožbi sicer navaja, da je tožena stranka podatek o višini mesečnega prejemka upoštevala nepravilno, skupaj s stroški prevoza na delo in stroški prehrane. Sodišče temu tožbenemu ugovoru ne more pritrditi. Iz listin priloženega spisa Okrožnega sodišča v Celju Bpp 1318/2017, ki jih je tožnica priložila prošnji za dodelitev BPP, izhaja, da je v mesecu aprilu 2017 od delodajalca B. d.o.o. prejela plačo v neto znesku 634,81 EUR (bruto 902,82 EUR). Za navedeni mesec je bil tožnici izplačan tudi znesek prevoza na delo v višini 31,20 EUR. Iz izplačila plače za mesec maj 2017 izhaja, da je tožnica prejela plačilo za delo v bruto višini 1.018,25 EUR oziroma neto 710,33 EUR in posebej izplačilo za prevoz na delo v višini 43,68 EUR. V mesecu juniju 2017 je tožnica prejela bruto plačilo v višini 962,64 EUR oziroma neto plačilo v višini 673,95 EUR ter posebej obračunane stroške prevoza na delo v višini 43,68 EUR ter za mesec julij plačilo v višini 951,78 EUR oziroma neto izplačilo v višini 666,65 EUR in posebej obračunane stroške prevoza na delo v višini 47,84 EUR. Vsi navedeni podatki potrjujejo pravilnost odločitve tožene stranke, ki je pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilke upoštevala samo neto plače prosilke.

8. Glede na navedeno je tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in pravilno uporabila materialno pravo in ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).