Jedro

Ob ugotovitvi, da Odlok dopušča gradnjo pomožnih objektov na tem območju v skladu z Odlokom o pomožnih objektih, ter da sta shramba v velikosti 6 m2 ter letna kuhinja v velikosti 14 m2, izdelani v skladu s pogoji, ki jih predpisuje zadnje navedeni odlok, je bil prvostopni postopek pravilno zaključen z izdajo pozitivne odločbe stranki z interesom in dovoljenjem za nameravano gradnjo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z odločbo št. 351-111/2005-68 z dne 24. 4. 2009 je prvostopni organ v 1. točki izreka odločil, da se investitorju A.A. (v tem upravnem sporu stranki z interesom) dovoli izdelava shrambe in letne kuhinje ob stanovanjski hiši ... na parc. št. 1818, k.o. ..., kot je prikazano v spremembi k projektu oktober 1996 in idejni zasnovi z dne 24. 6. 2008, ki jo je izdelal B.B., pod naslednjimi pogoji: odvod meteorne vode s strešin in odpadno vodo od pomivalnega korita v letni kuhinji je treba speljati v kanalizacijski jašek na mešan sistem, kot je navedeno v strokovnem mnenju JP Okolja … z dne 6. 10. 1997, v 2. točki izreka pa je zavrnil zahtevo pooblaščenke investitorja za povrnitev stroškov. Drugostopni organ je z odločbo št. 5108-302/2008-12 MŠ z dne 15. 10. 2009 zavrnil pritožbo tožnika in odločil, da mora tožnik stranki z interesom povrniti tam navedene stroške postopka.

V obrazložitvi je prvostopni organ navedel, da gre v zadevi za ponovno odločanje po sodbi Upravnega sodišča RS, Oddelka v Novi Gorici, opr. št. U 213/98 z dne 18. 4. 2001. V ponovnem postopku je organ poskušal pritegniti v postopek izvedenca glede možnega škodljivega vpliva dima pomožnega objekta na bivalne in zdravstvene razmere tožnika. Ker je investitor organ seznanil, da bo v obstoječem dimniku pozidal tuljavo ter izjavil, da dimnika ne bo uporabljal, ga je organ pozval na spremembo gradnje oziroma idejnega načrta, kar je investitor tudi storil. Organ je tudi naložil investitorju zaprtje dimnika glede na spremembo načrta ter nato imenoval izvedenca, ki je trajno onemogočenje uporabe dimnika tudi potrdil. Organ je še navedel, da se glede na prehodno določbo 192. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljnjem besedilu ZGO-1) v zadevi uporabljajo prejšnji predpisi. Po 51. in 62. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljnjem besedilu ZUN) ter po Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za turistično stanovanjsko območje Metropol planske celote T 5/19 v Portorožu je predmetna gradnja dovoljena v skladu z veljavnim odlokom o pomožnih objektih na funkcionalnem zemljišču obstoječih stanovanjskih hiš. V 16. členu PUP je določen odmik od parcelne meje najmanj 3 m za nove turistične in stanovanjske objekte, za manjšo razdaljo pa si mora investitor pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele. Smiselno se določbe tega člena uporabljajo tudi za gradnjo pomožnih objektov pri stanovanjskih hišah. Zahteva je vsebovala vse z zakonom in odlokom določene listine, investitor je izkazal pravico razpolaganja z zemljiščem s parc. št. 1818, k.o. ... ter predložil soglasje solastnikov zemljišča, gradnja pomožnega objekta pa je skladna s prostorskim izvedbenim aktom. V obravnavanem primeru je objekt oddaljen več kot 3 m od parcele tožnika. Letna kuhinja in shramba sta na podlagi 2. člena Odloka uvrščena med pomožne objekte, objekt je grajen v okviru dovoljenih dimenzij, saj je shramba v velikosti 6 m2, kuhinja pa 14 m2. Pomožni objekt ne bo prizadel pravice tožnika, saj zaradi pomožnega objekta ne bo prihajalo do škodljivih vplivov, ker uporaba dimnika ni predvidena.

Drugostopni organ je v zvezi s pritožbenimi navedbami še dodal, da na odločitev v tem primeru ne morejo vplivati navedbe (pri)tožnika glede odvajanja meteornih in odpadnih voda, saj je konkretna gradnja dovoljena pod pogojem izvedbe odvoda meteorne izvedbe s strešin in odpadne vode v kanalizacijski jašek na mešan sistem v skladu s strokovnim mnenjem javnega podjetja Okolje z dne 6. 10. 1997. Način uporabe objekta, rušenja objekta oziroma dela objekta in prepovedi uporabe objekta so predmet obravnave inšpekcijskega postopka, predmet tega postopka pa tudi ni vprašanje vpisa konkretnega objekta v zemljiško knjigo, saj organ pri presoji okoliščin in dejstev o tem, ali obravnavana gradnja izpolnjuje pogoje veljavnega odloka, presoja pravilnost in zakonitost odločbe, ki pa je pravilna in zakonita. Stroški pritožbenega postopka gredo na breme (pri)tožnika.

Tožnik je tožbo vložil iz razlogov napačne uporabe materialnega prava in kršitev postopka. Navedel je, da je bilo v njegovem primeru storjenih veliko kršitev predpisov, npr. vpis izpodbijane črne gradnje v zemljiško knjigo kot gospodarsko poslopje, kar pomeni, da gre že za gotovo stvar, pri čemer pa je za gospodarsko poslopje treba izpeljati popolnoma drugače postopek kot za pomožni objekt. Postopek teče za izdajo dovoljenja za shrambo in letno kuhinjo ob stanovanjski hiši. Pomožni objekt se ne vpisuje kot gospodarsko poslopje, ki je objekt, namenjen pridobitni dejavnosti. Zato je protiustavno stališče upravnih organov, da lahko odločata o dovolitvi gradnje pomožnega objekta ne glede na to, da je ta objekt vpisan kot gospodarsko poslopje. Že sam vpis v zemljiško knjigo predstavlja protipravnost. Po Zakonu o zemljiški knjigi je dopustno vpisati objekt v zemljiško knjigo, če ima izdano uporabno dovoljenje.

Tožnik tudi meni, da je moral biti opravljen nek postopek, preden se je vrsta rabe iz travnik v izmeri 450 m2 spremenila v gospodarsko poslopje 27 m2 in travnik 423 m2. Odgovorna oseba GURS je očitno opravila nekaj, česar ne bi smela. Organ bi moral to vprašanje razčistiti kot predhodno vprašanje oziroma postopek prekiniti in poslati tožilstvu ovadbo zaradi suma zlorabe uradnega položaja. Enako bi tudi moral ugotoviti, kako je prišlo do vpisa v zemljiško knjigo. Investitor tudi nikoli ni zaprosil za dovoljenje, da se lahko priključi na kanalizacijski jašek, za kar je potrebno gradbeno dovoljenje. Za pomožni objekt pa ga ne bi mogel dobiti, ker je bilo po 8. alineji 2. člena Odloka o pomožnih objektih možno priključiti na posamezno komunalno napravo samo bivalni objekt, kar pa obravnavani objekt ni.

Njegova zahteva je, da se nelegalna gradnja podre, pri čemer je to tudi splošno pravilo. Gre za sicer znano območje črnih gradenj. V teku tega postopka je investitor zgradil 2 m visoko kamnito škarpo, za kar je treba imeti gradbeno dovoljenje. Tudi za dimnik, ki ne služi namenu, mora obstajati dovoljenje. Betonski zamašek se namreč zlahka odstrani in bo dimnik spet v funkciji. Sedaj služi dimnik kot okras, v odloku pa dimniki niso predvideni kot okraski. Pri dodatnem ogledu dne 25. 9. 2009 je prišlo do kršitev postopka, saj se ni ugotovilo (četudi je bilo vidno), da je izven hišice zidano ognjišče, naslonjeno na zidano ograjo na parcelni meji. Njegov predlog za fotografiranje tega je bil zavrnjen, tudi sam ni smel fotografirati. Poslal je tudi pripombe na zapisnik, ki jih drugostopna odločba ne upošteva. Uradna oseba je ugotovila tri spalnice, kopalnico, dnevni prostor in kuhinjo, v resnici ima še štiri apartmaje, ki jih uradni osebi ni pokazal. Lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja investitor noče pokazati, organ mu noče tega naložiti. Pri ponovnem ogledu je bilo ugotovljeno, da se na severni strani hiše nahaja prostor 6 m2, kjer je rezervoar za kurilno olje, ki je bil prej shramba. Nadaljnja shramba je pod stopnicami, kar je v gradbenih načrtih pogosto upoštevano kot shramba. Investitorju se zato naj naloži, da predloži gradbeno dovoljenje za hišo. Kršitev je storjena tudi zato, ker je gradnja dovoljena pod pogojem v izreku, dejstvo pa je, da hiša že stoji, se uporablja brez odvodov, kar pomeni, da lahko investitor tako stanje vzdržuje še naprej. Predlagal je, da se odpravita obe odločbi, če pa so podani pogoji, pa naj sodišče razsodi tako, da se mora na nezakonit način zgrajena stavba podreti.

Toženka je sodišču posredovala upravne spise, vsebinskega odgovora na tožbo pa ni podala.

Stranka z interesom A.A. tudi ni podal vsebinskega odgovora na tožbo glede na že podane navedbe med postopkom, predlagal pa je zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno zlasti vprašanje, ali so za dovoljen poseg v prostor z izpodbijano odločbo izpolnjeni vsi pogoji glede na relevantne materialnopravne določbe.

Po vpogledu v izpodbijano odločbo in v podatke iz predloženih upravnih spisov ugovori tožnika sodišču ne vzbujajo dvoma o tem, da je organ v zadevi odločil v skladu s predpisi, ki jih v izpodbijani odločbi tudi citira. ZUN (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/01), ki se po prvem odstavku 192. člena ZGO-1 še vedno uporablja za postopke za izdajo odločbe o priglasitvi del, če so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, loči posege v prostor na tiste, za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje in tiste, za katere zadošča priglasitev del. Po prvem odstavku 62. člena ZUN priglasitev nameravanih del vsebuje opis nameravane graditve in zemljišča, na katerem naj bi objekt stal, kopijo katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektom ter dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal. Po drugem odstavku istega člena pristojni upravni organ za urejanje prostora dovoli priglašena dela, če ugotovi, da za nameravana dela po tem zakonu oziroma po občinskem odloku zadostuje priglasitev del ter da dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom. Za graditev pomožnih objektov ni potrebno lokacijsko dovoljenje, če tako predpiše lokalna skupnost, ki tudi določi vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje teh objektov, upoštevajoč pri tem še izvršilni predpis pristojnega ministrstva (drugi in tretji odstavek 51. člena ZUN).

Ob ugotovitvi, da Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za turistično stanovanjsko območje Metropol planske celote T 5/19 v Portorožu dopušča gradnjo pomožnih objektov na tem območju v skladu z Odlokom o pomožnih objektih, ter da sta shramba v velikosti 6 m2 ter letna kuhinja v velikosti 14 m2, obe na parc. št. 1818, k.o. ... (za katero je izkazana pravica razpolaganja stranke z interesom), izdelani v skladu s pogoji, ki jih predpisuje zadnje navedeni odlok, je bil tudi po presoji sodišča prvostopni postopek pravilno zaključen z izdajo pozitivne odločbe stranki z interesom in dovoljenjem za nameravano gradnjo. Neizpolnjevanja pogojev (glede vrste in lokacijo objektov, vključno s predvidenim odmikom od parcelne meje) tožnik ne zatrjuje.

Tožbeni ugovori glede morebitno spornega načina rabe objekta, neizpolnjenih pogojev gradnje ter prepovedi gradnje drugih objektov oziroma vprašanje dopustnosti gradnje teh drugih objektov tako na odločitev v tem upravnem sporu ne morejo vplivati, so pa lahko stvar inšpekcijskega postopka. V zvezi s tožbenimi ugovori, ki se nanašajo na vpis spornih objektov v zemljiško knjigo oziroma glede katastrskega postopka spremembe vrste rabe, sodišče v celoti sledi utemeljitvi organa in njegove razloge zato ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljnjem besedilu ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US in 62/10).

V postopku tudi niso bile storjene zatrjevane kršitve pravil postopka, ker je bilo na ogledu 25. 9. 2009 vsem strankam omogočeno, da se izjavijo o ugotovljenih dejstvih in drugih okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe, kar so stranke potrdile s podpisom zapisnika, iz drugostopne odločbe pa tudi izhaja, da je drugostopni organ tožnikove pripombe na zapisnik upošteval ter jih kot vsebinsko neutemeljene zavrnil. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji odločbe pravilno ugotovljeno, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, organ pa tudi s svojim postopanjem ni kršil pravil postopka, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa sodišče ni našlo. Zato je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroškovnem zahtevku je zajeta v odločitvi o tožbi (4. odstavek 25. člena ZUS-1).