Jedro

Sodišče je izvršbo dovolilo na podlagi sporazuma strank o zavarovanju upnikove terjatve z zastavno pravico na nepremičninah dolžnikov po 251.c čl. Zakona o izvršilnem postopku in na podlagi štirih neposredno izvršljivih notarskih zapisov. Pritožnika zato utemeljeno opozarjata na podvajanje hipotek v primerih nekaterih od uveljavljanih terjatev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje.

Odreja se izbris opravljenih vpisov, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa ter ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je na podlagi sklepa o izvršbi z dne 22.11.2006 opr. št. In pri nepremičninah, ki so v solasti B.Š. in D.Š., vsakega do 1/2 in ki so vpisane v vl. št. 730 k.o. S. (parc. št. 1620/1) in pri vl. št. 694 k.o. S. (parc. št. 1620/2 in 1646/1) zaznamovalo sklep o izvršbi in vknjižilo zastavno pravico v korist upnice A.V. d.d., v zavarovanje njene denarne terjatve v višini 261.116.825,00 SIT (sedaj 1.098.621,20 EUR).

Proti sklepu se pritožujeta zemljiškoknjižna lastnika B.Š. in D.Š. Najprej navajata, da A.V. ni izkazala pravnega nasledstva po banki A. d.d. in da nista bila nikoli dolžnika A.V. d.d. V preteklosti sta pri nekaterih nepremičninah za zavarovanje nekaterih terjatev banke do družbe E. d.o.o. ustanovila tri hipoteke, vendar je poplačilna obveznost iz hipotek že v celoti ugasnila in prenehala. Gre za hipoteki pri parc. št. 1620/1 in 1620/2. V primeru notarskega zapisa opr. št. Sv 1 z dne 24.7.2003 in Sv 2 z dne 16.6.2004 in z njima povezanih pogodb pa hipoteke nikoli niso bile ustanovljene in ni podlage za kakršnokoli poplačilo iz njunih nepremičnin. Upnik lahko predlaga izvršbo le če je hipoteka nastala na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Zoper sklep o izvršbi sta pritožnika vložila ugovor. Izvršba je bila predlagana na podlagi notarskih zapisov, vendar za to ni bilo ne dejanske ne pravne osnove. Če je hipoteka nastala na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, pa lahko upnik terja od notarja ugotovitev zapadlosti terjatve in prodajo zastavljene nepremičnine oz. predlaga izvršbo. V konkretnem primeru bi se sodišče lahko prepričalo z vpogledom v zemljiško knjigo, katere hipoteke so sploh ustanovljene na nepremičninah obeh pritožnikov, zato s temi nepremičninami ne moreta jamčiti za kakršnekoli terjatve. Poleg tega je razvidna iz listin zapadlost terjatve v višini 90.000.000,00 SIT po zapisniku Okrajnega sodišča v Ajdovščini z dne 6.12.1995. Ponovno ugovarjata zastaranju vseh s strani A.V. d.d. uveljavljanih terjatev. Hipoteka na podlagi zakona je ugasnila najkasneje 15.11.2006. Sodišče pa je zmotno uporabilo materialno pravo tudi zato, ker je ponovno ustanovilo hipoteko na nepremičninah tudi za terjatve, za katere so bile že ustanovljene hipoteke, in sicer na primer po sodnem zapisniku Okrajnega sodišča v Ajdovščini opr. št. R 1, R 2, R 3 in R 4 z dne 6.12.1995, po notarskih zapisih notarke E.L. z dne 16.5.2000 in 13.7.2001. V zvezi z identičnimi zahtevki pa so v teku tudi drugi sodni postopki.

Pritožba je utemeljena.

Po 86. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, kateremu mora biti priložen sklep o izvršbi. Naloga zemljiškoknjižnega sodišča je izvedbene narave in se v utemeljenost sklepa o izvršbi ne more in ne sme spuščati, zato pritožnika v tem postopku neutemeljeno izpostavljata zastaranje terjatev, ki so predmet izvršilnega postopka.

Po 2. odst. 87. čl. ZZK-1 ima zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej. Če pa je bil sklep o izvršbi izdan na predlog upnika, v čigar korist je bila hipoteka že vknjižena, potem učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba te hipoteke. V takem primeru zemljiškoknjižno sodišče le dovoli zaznambo izvršbe in odloči, da ta zaznamba učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje že vknjižena hipoteka.

Iz priloženega sklepa o izvršbi izhaja, da je sodišče izvršbo dovolilo na podlagi sporazuma strank o zavarovanju upnikove terjatve z zastavno pravico na nepremičninah dolžnikov po 251.c čl. Zakona o izvršilnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 20/78 s spremembam) in na podlagi štirih neposredno izvršljivih notarskih zapisov, sklenjenih prav tako zaradi zavarovanja upnikove denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah dolžnikov. Pritožnika zato utemeljeno opozarjata na podvajanje hipotek v primerih nekaterih od uveljavljanih terjatev.

Pritožbeno sodišče je zato njuni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje in hkrati dovolilo izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa ter ponoven vpis plombe (5. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1). Pri ponovnem obravnavanju zadeve bo moralo sodišče ob zaznambi izvršbe za vsako od terjatev, ki je predmet izvršilnega postopka, preveriti, ali je hipoteka že vpisana in v primerih, ko je, postopati po 3. odst. 87. člena ZZK-1.