Jedro

Mnenje Komisije za cepljenje ima naravo izvedenskega mnenja. Vsebina mnenja mora zajemati vse, kar določa drugi odstavek 193. člena ZUP, z vsebino mnenja pa je treba starše seznaniti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za zdravje št. 181-7/2010/4 z dne 6. 10. 2011 se odpravi ter zadeva vrne ministrstvu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se pri dečku A.A., rojenem ... 2000, cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam s cepivom Priorix ali cepivom MMRVaxpro ne opusti; davici, tetanusu in oslovskemu kašlju s cepivom Boostrix ali cepivom Adacel ne opusti in proti hepatitisu B s cepivom Engerix 10 ne opusti (1. točka izreka). V 2. točki izreka pa je navedla, da v postopku niso nastali posebni stroški. Tožnika, starša dečka A.A., sta v skladu z 22.a členom Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) 8. 1. 2010 podala predlog za opustitev cepljenja citiranega otroka. Predlog sta utemeljila z navedbami o reakcijah po prejšnjem cepljenju dečka, priložila sta njegovo zdravstveno dokumentacijo ter opisala njegovo zdravstveno stanje. Iz slednjega izhaja, da so se po tretjem odmerku pri dečku pojavile hujše reakcije v obliki ran, hrast po celem telesu s hudim in dolgotrajnim srbenjem, s praskanjem do krvi in močno poudarjeno zabuhlostjo otroka. Poslabšale so se reakcije na mlečne proizvode in pojavile so se težave ob uživanju jajc. Zato starša zavračata nadaljnje cepljenje in prosita, da se opustitev cepljenja na podlagi priložene dokumentacije odobri.

2. Tožena stranka se v izpodbijani odločbi sklicuje na peti odstavek 22.a člena ZNB, ki določa, da lahko dajo predlog za opustitev cepljenja tudi starši otroka ali zdravnik, če ugotovi, da obstajajo razlogi za opustitev cepljenja. Na podlagi 22.b člena ZNB je tožena stranka poslala predlog za opustitev cepljenja Komisiji za cepljenje in zaprosilo, da v skladu z 22.c členom ZNB posreduje strokovno mnenje ali obstojajo razlogi za opustitev cepljenja pri dečku A.A. Komisija za cepljenje se je pri pregledu dokumentacije usmerila na razloge za opustitev cepljenja, med katere se štejejo: alergije na sestavine cepiva; resen neželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva; bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Komisija ni našla zdravstvenih razlogov za opustitev cepljenja. Navedla je, da kožne reakcije, alergije in intolerance na hrano ne predstavljajo kontraindikacije za cepljenje, pač pa le hujša dokazana anafilaktična reakcija po zaužitju jajc. Glede na kožne težave, za katere starša navajata, da so nastale po cepljenju, komisija priporoča, da se pri otroku opravijo alergološka testiranja, možno pa je opraviti tudi cepljenje pod nadzorom na alergološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani. Upoštevajoč strokovno mnenje Komisije za cepljenje je bilo z izpodbijano odločbo odločeno, da se pri dečku A.A. obvezno cepljenje proti navedenim boleznim ne opusti.

3. Tožnika se z izpodbijano odločbo ne strinjata in v tožbi uveljavljata tožbene razloge nepravilne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Tožnika sta izpodbijano odločbo prejela skupaj s strokovnim mnenjem Komisije za cepljenje. Tožnika v zvezi z navedenim mnenjem nista imela možnosti podati pripomb, saj v zvezi z njim nista bila zaslišana. Tožnika navajata, da sta v predlogu za opustitev cepljenja uveljavljala razloge za opustitev cepljenja iz 22.a člena ZNB, ker menita, da pri sinu A.A. obstajajo utemeljeni zdravstveni razlogi za opustitev cepljenja. A.A. je že bil cepljen, vendar so se po tretjem odmerku pri njem pojavile hujše reakcije, rane, hraste po celem telesu s hudim dolgotrajnim srbenjem, s praskanjem do krvi in močno poudarjeno zabuhlostjo otroka. Poslabšale so se reakcije na mlečne proizvode in pojavile so se težave ob uživanju jajc. Otrok A.A., prav tako kot njegov brat B.B. in njegov oče kažejo znake intolerance oziroma alergij in reakcije na določene prehrambene proizvode. Vsled navedenega sta tožnika prekinila s cepljenjem sina A.A., saj sta prepričana, da koristi cepljenja ne odtehtajo morebitnih stranskih učinkov in zapletov.

4. Iz strokovnega mnenja Komisije za cepljenje je razvidno, da je komisija predlog, ki sta ga dala tožnika, obravnavala zelo površno in nestrokovno, mnenje komisije je v neskladju z Ustavo RS in krši temeljne državljanske pravice, postopek je bil nekorektno in pomanjkljivo izveden, ker sta ob pogovorih tožnika prejela nezadostne informacije v zvezi s cepljenjem. Tožnika se sklicujeta tudi na nestrokovno izveden postopek s strani komisije, ki se ni dodatno pozanimala o stanju otroka in zahtevala dodatnih pregledov. Komisija je tudi kršila vse časovne limite upravnega postopka. Mnenje komisije ne vsebuje razlogov iz 22.c člena ZNB, saj je komisija svoje razloge, zaradi katerih meni, naj se cepljenje pri dečku A.A. ne opusti, rešila le z enim kategoričnim stavkom, da naj pri dečku ne bi obstajali zdravstveni razlogi za opustitev cepljenja. Tožnika opozarjata na protiustavnost členov ZNB, njihovo nasprotovanje evropskim normativom. Nadalje obširno razlagata negativne posledice cepljenja v povezavi s kršitvami členov Ustave RS. Sklicujeta se na 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic. Nadalje opozarjata na načelo sorazmernosti, saj naj bi obvezno cepljenje imelo težje posledice kot tveganja, če otrok ni cepljen. Sklicujeta se tudi na ustaljeno sodno prakso Evropskega sodišča glede obstoja ali obsega tveganj za zdravje ljudi. Tožnika predlagata odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka je sodišču predložila upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporno ali so podani razlogi za opustitev obveznega cepljenja pri dečku A.A., rojenem ... 2000. Obvezno cepljenje je zakonsko urejeno z določbami 22. člena do 25. člena ZNB. Pred obveznim cepljenjem mora zdravnik, ki opravlja cepljenje s pregledom osebe, ki se cepi in vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo, ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi katerih bi se zdravstveno stanje osebe lahko trajno poslabšalo (prvi odstavek 22.a člena ZNB). Predlog za opustitev cepljenja lahko poda bodisi zdravnik, če ugotovi, da obstajajo razlogi za opustitev cepljenja, bodisi starši oziroma skrbnik osebe, ki naj bi bila cepljena (četrti in peti odstavek 22.a člena ZNB). Predlog za opustitev cepljenja se pošlje ministrstvu, pristojnemu za zdravje (šesti odstavek 22.a člena ZNB), ki predlog pošlje komisiji za cepljenje (prvi odstavek 22.b člena ZNB). Komisija mora pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja preučiti predlog za opustitev cepljenja in če oceni za potrebno zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede (prvi odstavek 22.c člena ZNB). Po opravljenem postopku poda Komisija za cepljenje strokovno mnenje o tem, ali obstajajo razlogi za opustitev cepljenja in ga pošlje ministru, pristojnemu za zdravje (tretji odstavek 22.c člena ZNB). V četrtem odstavku 22.c člena ZNB je določena vsebina strokovnega mnenja. Na podlagi strokovnega mnenja Komisije za cepljenje minister, pristojen za zdravje, izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja (prvi odstavek 22.č člena ZNB).

8. Minister, pristojen za zdravje, je pri svoji odločitvi vezan na strokovno mnenje Komisije za cepljenje, vendar pa mora kot upravni organ preveriti ali je to sestavljeno v skladu z drugo alineo prvega odstavka 22.č člena ZNB ter 3. in 5. točko prvega odstavka 214. člena ZUP. Mnenje komisije za cepljenje ima namreč naravo izvedeniškega mnenja in mora vsebinsko zajemati vse, kar določa drugi odstavek 193. člena ZUP. Komisija za cepljenje mora obširno, natančno, celovito in strokovno odgovoriti na vse razloge, ki jih stranka navaja v predlogu za opustitev obveznega cepljenja. Pomanjkljivo strokovno mnenje Komisije za cepljenje ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke. V obravnavanem primeru je Komisija za cepljenje v svojem mnenju glede cepljenja otroka navedla zgolj, da v priloženi dokumentaciji ni našla razlogov za opustitev cepljenja ter da razne kožne reakcije, alergije in intoleranca na hrano ne predstavljajo kontraindikacijo za cepljenje. Glede kožnih težav, ki naj bi jih tožnika navajala, pa tožnikom predlagajo, naj pri otroku opravijo alergološka testiranja ter opozarjajo na možnost cepljenja pod nadzorom na alergološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani. Komisija za cepljenje se v svojem strokovnem mnenju ni opredelila do vseh navedb tožnikov v zvezi z zdravstvenim stanjem A.A., zaradi katerih sta tožnika tudi podala vlogo za opustitev cepljenja. Tako strokovno mnenje pa je v upravno-pravnem smislu pomanjkljivo in ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke.

9. Z vsebino strokovnega mnenja Komisije za cepljenje je potrebno seznaniti starše otroka še pred izdajo upravne odločbe in jim omogočiti, da se o njem izjavijo (načelo zaslišanja stranke – 9. člen ZUP). Načelo zaslišanja stranke nalaga, da ima stranka pred izdajo odločbe možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Iz listin upravnega spisa izhaja, da tožnikoma pred izdajo odločbe strokovno mnenje Komisije za cepljenje ni bilo vročeno, kar pomeni, da jima ni bila dana možnost, da bi se o njem izrekla. Kolikor starši pred izdajo odločbe niso seznanjeni z vsebino strokovnega mnenja Komisije za cepljenja, nimajo možnosti, da bi navedli nasprotne argumente in ne morejo učinkovito varovati svojih pravic na način, kot to določa 146. člen ZUP. Takšno ravnanje glede strokovnega mnenja Komisije za cepljenje, ki sicer predstavlja izvedeniško mnenje, pa tudi nalaga določba 194. člena ZUP. Tožnika sta bila s strokovnim mnenjem Komisije za cepljenje seznanjena šele s prejemom izpodbijane odločbe. Tako je bila po presoji sodišča zaradi navedenega podana bistvena kršitev določb postopka, ki vpliva na pravilnost in zakonitost odločitve v zadevi. Izpodbijana odločba pa tudi ne navaja strokovnih ali drugih razlogov, odločilnih za presojo ugovorov, ki sta jih navedla tožnika kot razlog za predlagano opustitev cepljenja, kar prav tako predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.

10. Glede na navedeno je dejansko stanje v postopku ostalo nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka. Odločba tožene stranke je iz tega razloga nepravilna in nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) odpravilo ter zadevo, ob upoštevanju četrtega in petega odstavka 64. člena ZUS-1, vrnilo Ministrstvu za zdravje v ponoven postopek.

11. Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, se tožniku, v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Tožnika sta tako ob upoštevanju dejstva, da ju je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, ter da je bila zadeva rešena na seji, upravičena do povračila stroškov v višini 420,00 EUR.