Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ali bi bilo zakonsko besedilo drugega odstavka 19. člena ZPP mogoče razlagati tako, da ta zamejitev ne velja, če gre za kasneje spremenjene okoliščine, ki bi utemeljevale sklep o prekriti pravni praznini ter potrebi uporabe argumenta teleološke redukcije? Odgovor na to vprašanje je negativen.
Okrajno sodišče v Ljubljani utemeljeno trdi, da se je pristojnost ustalila. Tako je zaradi pravila iz tretjega odstavka 17. člena ZPP, ki določa, da ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča.
Za odločanje v tej zadevi je pristojno Delovno sodišče v Mariboru.
1. Tožnik je zaradi delovne nezgode vložil odškodninski zahtevek zoper delodajalca in zavarovalnico, pri kateri ima delodajalec zavarovano svojo odgovornost. 2. Delovno sodišče v Mariboru je tožbo vročalo v odgovor obema toženkama. Drugotoženka je na tožbo odgovorila, prvotoženka pa ne. Zato je Delovno sodišče v Mariboru izdalo delno zamudno sodbo zoper prvo toženko (delodajalca).
3. Nato je Delovno sodišče v Mariboru izdalo sklep, da ni stvarno pristojno za odločanje v sporu med tožečo stranko in drugo toženko (zavarovalnico). V razlogih je navedlo, da je po izdaji delne zamudne sodbe prišlo do spremenjenih okoliščin. Sedaj je tožena namreč le zavarovalnica in zato ni podana podlaga za pristojnosti delovnega sodišča po 5. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1).
4. Okrajno sodišče v Ljubljani je po prejemu zadeve sprožilo spor o pristojnosti. S stališčem Delovnega sodišča v Mariboru ne soglaša. Navaja, da je bila tožba že vročena v odgovor obema strankama in se zato sodišče glede na pogoje iz drugega odstavka 19. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ne more več po uradni dolžnosti izreči za stvarno nepristojno.
5. Nadalje navaja, da ZPP v tretjem odstavku 17. člena izrecno določa, da ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča. 6. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Delovno sodišče v Mariboru.
7. Ob vložitvi tožbe je ta sodna zadeva ustrezala pojmu odškodninskega spora, za katerega je bila podana pristojnost delovnega sodišča. Odgovornost prvotoženke je namreč izvirala iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (točka b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1). V skladu z drugim odstavkom istega člena se je pristojnost raztezala tudi na sodno razmerje med tožnikom in drugo toženko (zavarovalnico).
8. 19. člen ZPP v drugem odstavku zamejuje trenutek, do katerega se sodišče po uradni dolžnosti lahko izreče na stvarno nepristojno: „Sodišče prve stopnje se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.“
9. Ali bi bilo zakonsko besedilo mogoče razlagati tako, da ta zamejitev ne velja, če gre za kasneje spremenjene okoliščine, ki bi utemeljevale sklep o prekriti pravni praznini ter potrebi uporabe argumenta teleološke redukcije?
10. Odgovor na to vprašanje je negativen.
11. Okrajno sodišče v Ljubljani utemeljeno trdi, da se je pristojnost ustalila. Tako je zaradi pravila iz tretjega odstavka 17. člena ZPP, ki določa, da ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča. 12. Na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 25. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo v tem sporu o pristojnosti med delovnim sodišče in okrajnim sodiščem ter odločilo, da je v zadevi pristojno Delovno sodišče v Mariboru.