Jedro

Katera dejstva je šteti za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Po mnenju pritožbenega sodišča je bil dokazni postopek temeljit in obsežen. Dokazni oceni pa tudi ni mogoče očitati nelogičnosti in notranjih protislovij. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dokazno gradivo utemeljuje zaključek, ki ga je sprejelo sodišče prve stopnje, da med pravdnima strankama odpust oziroma prenehanje poroštva tožene stranke za kredite, ki jih je najela družba N. d.o.o., ni bil sklenjen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 20199/2017 z dne 13. 3. 2017 v prvem odstavku izreka razveljavilo za znesek 6.729 EUR in v tem delu pravdni postopek ustavilo. Ohranilo pa je citirani sklep v veljavi za znesek 383.437,20 EUR z zamudnimi obrestmi od 6. 10. 2018 dalje. V preostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo ter toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne 244,20 EUR pravdnih stroškov.

2. Pritožbo zoper obsodilni del sodbe vlaga tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico, podrejeno pa v temu delu predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da sta družbi J. d.o.o. ter N. d.o.o. zaradi izbrisa podrejenih obveznic zašli v finančne težave, zaradi česar so se iskale različne možnosti, kako se izogniti stečajnim postopkom. Skupen dogovor med J. d.o.o. in N. d.o.o. je bil, da obe družbi izpeljeta postopka poenostavljene prisilne poravnave. Na sestanku z dne 17. 10. 2014, katerega so se udeležili za družbo J. d.o.o. M. K., za družbo N. d.o.o. tožena stranka, ter za tožnico N. D. in A. K., je bilo dogovorjeno, da bo tožnica pristala na poplačilo 10 % svoje terjatve, ki jih ima do obeh navedenih družb, s poplačilom v petih letih, brez obresti. Nadaljnji pogoj za takšno soglasje tožnice je bil, da poroka V. d.o.o., ki je nastopal kot porok pri najetju kredita s strani J. d.o.o., plača še znesek 100.000 EUR in da bo po prejemu tega zneska tožnica umaknila vsa podana poroštva s strani V. d.o.o., M. K. in tožene stranke. S strani tožnice je bilo izrecno izpostavljeno, da ji ni v interesu izterjevati terjatve od porokov, ker je njihovo premoženje že preobremenjeno s hipotekami. Eden izmed nadaljnjih pogojev s strani tožnice je bil tudi, da družba N. d.o.o., katere družbenika sta J. d.o.o. in N. d.o.o., v celoti poravna najeti kredit do tožnice v višini cca 60.000 EUR. Dogovorjen je bil tudi rok plačila petih let za poravnavo tega kredita, z enoletnim moratorijem in mesečnim odplačevanjem. Zapis tega sestanka je naredil M. K. ter ga poslal vsem, ki so se sestanka udeležili. Edino kar je na sestanku ostalo odprto v dogovoru med tožnico in N. d.o.o. je bilo, kakšen procent poplačila bo tožnica prejela v postopku poenostavljene prisilne poravnave. Kasneje je bil ta procent dogovorjen na 10 % in zato tožnico zavezuje tudi dogovor, da se odpove poroštvu tožene stranke. Tožena stranka ne bi šla v postopek poenostavljene prisilne poravnave za družbo N. d.o.o. , če ne bi bilo dogovora o ugasnitvi poroštva. V tem primeru bi se raje odločila za stečajni postopek nad N. d.o.o. in za postopek osebnega stečaja. Tožena stranka ne sprejema odločitve sodišča prve stopnje, da se je prepozno sklicevala na listine, ki jih je sicer prepozno vložila v spis tožnica.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu odločitve po drugem odstavku 350. člena ZPP ter v okviru uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja, da je prvo sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje, nanj pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem tudi ni zagrešilo niti uveljavljanih niti tistih procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pritožba ponavlja že večkrat izražena stališča tožene stranke, na katere je pravilno in v celoti že odgovorilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve in obrazložitev sodišča prve stopnje ter se v izogib ponavljanju nanje sklicuje in glede na pritožbene navedbe le še dodaja.

6. Pravilno prvo sodišče pripravljalne vloge tožene stranke z dne 22. 1. 2018 zaradi prekluzuje ni upoštevalo. Tožena stranka se je z listinami, ki so bile predložene k pripravljalni vlogi tožnice, seznanila najkasneje 26. 11. 2018, ko je vložila pripravljalno vlogo, v kateri je ravno v zvezi z navedenimi listinami tožnice ugovarjala prekluzijo. Ker je šele po izvedenem drugem naroku (27. 11. 2018) s pripravljalno vlogo z dne 8. 1. 2019 predlagala izvedbo dokazov z vpogledom v navedene listine, je sodišče prve stopnje postopalo v skladu z določbo 286. člena ZPP in listin pravilno ni upoštevalo.

7. Kot izhaja iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje se je tožena stranka s poroštveno izjavo h kreditni pogodbi družbe N. d.o.o. št. 1551493 dne 12. 7. 2013 in poroštveno izjavo h kreditni pogodbi št. 1551477 z dne 12. 7. 2013 nepreklicno in brezpogojno obvezala, da bo kot porok in plačnik na poziv banke plačala banki veljavno zapadlo obveznost dolžnika (119. člena Obligacijskega zakonika)2. 8. Katera dejstva je šteti za dokazana odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Po mnenju pritožbenega sodišča je bil dokazni postopek temeljit in obsežen. Dokazni oceni pa tudi ni mogoče očitati nelogičnosti in notranjih protislovij. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dokazno gradivo utemeljuje zaključek, ki ga je sprejelo sodišče prve stopnje, da med pravdnima strankama odpust oziroma prenehanje poroštva tožene stranke za kredite, ki jih je najela družba N. d.o.o., ni bil sklenjen.

9. Pravdni stranki sta se na sestanku z dne 17. 10. 2014 lahko dogovarjali o prenehanju toženkine poroštvene obveznosti, a soglasja o tem nista dosegli. Navedenega zaključka prvo sodišče ni sprejelo le na podlagi prepričljivih izpovedi zaslišanih prič, temveč tudi na podlagi zapisa sestanka, iz katerega jasno izhaja, da je bil dogovor zapisan za vsako gospodarsko družbo posebej. Za družbo J. d.o.o. je bil sklenjen konkretni dogovor, ki je bil tudi realiziran. Pri družbi J. d.o.o. je bilo namreč jasno zapisano, da se po poplačilu poroka V. d.o.o. v višini 100.000 EUR in po plačilu 10 % v postopku poenostavljene prisilne poravnave umaknejo vsa poroštva, medtem ko se pravdni stranki za družbo N. d.o.o. konkretno glede višine poplačila in pogojih ter poroštvih na tem sestanku nista dogovorili. Priče J. O., N. D., A. K. in M. K. so enotno izpovedale, da so se konkretneje dogovarjali z družbo J. d.o.o., ker je bil zoper to družbo že začet postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki ga je narekoval že drug kreditodajalec (banka A. d.d.), medtem ko za N. d.o.o. postopek poenostavljene prisilne poravnave še ni bil začel. Kot izhaja iz zapisnika je bil edini dogovor le to, da bo N. d.o.o. do 15. 11. vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, vse ostale pogoje pa bodo še dorekli. Vendar pa kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka do dokončnega dogovora in sklepa glede odpisa poroštva tožene stranke za terjatve N. d.o.o. ni prišlo.

10. Prepričljiva je tudi dokazna ocena prvega sodišča, da je tožena stranka vedela, da so dogovori le podlaga za pripravo predloga oziroma sklepa, o katerem odločajo posebni organi tožnice, saj je k izdaji takšnega sklepa tudi pozivala.

11. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

12. Stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, in sicer tožena stranka zato, ker s pritožbo ni uspela, tožnica pa zato, ker po mnenju pritožbenega sodišča odgovor na pritožbo ni bil potreben, saj je v njem navajala že znana dejstva in okoliščine.

1 V nadaljevanju ZPP. 2 V nadaljevanju OZ.