Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo in pritožbeno ni sporno, da je v teku izvršba na nepremičnino, ki je drugodolžnikov dom in da je podano očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine. Za tak primer določa šesti odstavek 169. člena ZIZ, da sodišče o tem obvesti pristojni center za socialno delo. Iz izpodbijanega sklepa in iz spisa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje to storilo. Če bi pristojni center za socialno delo poslal sodišču obrazloženo mnenje, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov, bi v skladu z drugim odstavkom 74. člena ZIZ odložilo izvršbo za šest mesecev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi v izpodbijani III. točki izreka in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo predlogu drugodolžnika za odlog izvršbe na nepremičnino (I. točka izreka). Odložilo je izvršbo na nepremičnino drugodolžnika za tri mesece (II. točka izreka). V presežku je zavrnilo predlog drugodolžnika (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je v teku izvršba na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, kar je ugotovilo z vpogledom v zemljiško knjigo ter portal prostora Ministrstva za okolje in prostor Geodetske uprave RS. Upnik izterjuje glavnico 6.099,18 EUR. Vrednost nepremičnine v fazi dovolitve izvršbe še ni bila ugotovljena. Iz portala Geodetske uprave RS izhaja, da je bila vrednost nepremičnine na 31. 3. 2017 ocenjena na 32.997,00 EUR. Upnikova glavnica predstavlja 18 % vrednosti nepremičnine oziroma je ta odstotek še manjši upoštevaje, da so se cene nepremičnin zviševale od leta 2017, kot izhaja iz indeksa rasti cen stanovanjskih nepremičnin, objavljenega na Statističnem uradu RS. Podano je očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine.

2. Zoper (smiselno) zavrnilno III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo drugodolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da naj se izvršba na nepremičnino odloži za šest mesecev, saj je skrbnik mladoletnega otroka in v tem primeru je menda mogoč odlog za šest in ne le za tri mesece. Sprožil je intenzivno prodajo nepremičnine v njegovi osebni lasti s ciljem poplačati dolgove. Prodajo želi izpeljati čim prej, potrebuje nekaj časa, da lahko doseže vsaj približno tržno ceno, ki bi mu omogočala poplačilo dolgov, z razliko želi revitalizirati delovanje podjetja.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navaja, da je pritožba neutemeljena, saj je odlog izvršbe na predlog dolžnika po 1. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ možen le za najdlje tri mesece in le enkrat, kot izhaja iz tretjega odstavka 74. člena ZIZ.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnik neutemeljeno navaja v odgovoru na pritožbo, da je ta prepozna in da jo mora sodišče zavreči, saj naj bi 8-dnevni rok za pritožbo že davno iztekel. Izpodbijani sklep je bil drugodolžniku vročen s fikcijo 16. 6. 2022. Pritožbeni rok po tretjem odstavku 9. člena ZIZ znaša 8 dni, takšen je bil v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Drugodolžnik je vložil pritožbo priporočeno po pošti 23. 6. 2022, kar izhaja iz dohodnega zaznamka v spisu. Torej jo je vložil pravočasno.

6. Utemeljena je pritožba iz razloga zmotne uporabe materialnega prava (posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), na kar pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Že sodišče prve stopnje je ugotovilo in pritožbeno ni sporno, da je v teku izvršba na nepremičnino, ki je drugodolžnikov dom in da je podano očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine (5. točka obrazložitve sklepa). Za tak primer določa šesti odstavek 169. člena ZIZ, da sodišče o tem obvesti pristojni center za socialno delo. Iz izpodbijanega sklepa in iz spisa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje to storilo. Če bi pristojni center za socialno delo poslal sodišču obrazloženo mnenje, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov, bi v skladu z drugim odstavkom 74. člena ZIZ odložilo izvršbo za šest mesecev. Toliko je predlagal drugodolžnik v predlogu in utemeljeno ponavlja v pritožbi.

7. S to določbo se želi predvsem preprečiti tako imenovane socialne izvršbe na nepremičnine, katerih temeljna značilnost je, da je dolg majhen in tako njegovo poplačilo za dolžnika realno oziroma obvladljivo. V ta namen je za sodišča določena obveznost, da morajo med postopkom izvršbe na nepremičnino, ki je dolžnikovo stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri dolžnik živi in gre za poplačilo dolga, ki je očitno nesorazmeren glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, obvestiti center za socialno delo, ki bo po prejetem obvestilu začel z izvajanjem nalog, ki so centru za socialno delo poverjena kot javna pooblastila oziroma z izvajanjem socialnovarstvenih storitev, namenjenih odpravljanju socialnih stisk in težav (npr. storitve prve socialne pomoči, osebne pomoči, pomoči družini). Obvestilo centra za socialno delo je ključno predvsem zato, da se še preden dejansko nastopi socialna in bivanjska ogroženost posameznika zaradi izgube doma, opravi aktivnosti in naloge, ki so mu poverjene z matičnimi predpisi in po potrebi seznanijo oziroma napotijo posameznika na organizacije, ki lahko priskočijo na pomoč. Tako je mogoče preprečiti prodajo stanovanj in stanovanjskih hiš, ko so dolžnikovi dolgovi relativno nizki in torej obvladljivi, ob predpostavki, da se bodo težave začele reševati dovolj hitro (takrat, ko se še kaj rešiti da, ne pa šele po izdaji sklepa o domiku). Država bo lahko s tem na sorazmerno poceni in preprost način prispevala k zaščiti dolžnikovega doma in varstvo družin v socialni stiski, ki bi lahko ostale brez strehe nad glavo1. Ker sodišče prve stopnje ni obvestilo centra za socialno delo in počakalo na poslano obrazloženo mnenje, je odločilo preuranjeno. Zmotno je uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Naloga obveščanja pristojnega centra za socialno delo je pridržana sodišču prve stopnje, ki se bo do obrazloženega mnenja opredelilo. Zato je ugodilo pritožbi, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s prvo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

8. V novem postopku naj sodišče prve stopnje obvesti pristojni center za socialno delo o okoliščinah primera, ki naj pošlje obrazloženo mnenje, ali bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje drugodolžnika ali njegovih družinskih članov (drugi odstavek 74. člena ZIZ). Nato naj ponovno odloči o preostalem predlogu drugodolžnika za odlog izvršbe.

1 Predlog ZIZ-L, EVA 2016–2030-0008 prva obravnava, stran 125, 126, Predlog ZIZ-M, EVA 2020–2030-0001 prva obravnava.