- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep IV Cp 1925/2024
ECLI:SI:VSLJ:2024:IV.CP.1925.2024 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve postopka iz 8. člena ZPP, ker ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala nasprotna udeleženka in posledično nasprotni udeleženki ni bila kršena pravica do izjave. Nasprotna udeleženca nista vložila pravnega sredstva zoper sklep, s katerim so jima bili otroci začasno odvzeti, zato se bodo dokazi, ki jih je predlagala nasprotna udeleženka v ugovoru zoper sklep, s katerim je bil otrok iz A. nameščen v rejništvo, izvedli v nadaljevanju postopka. Iz teh razlogov tudi ni moč sprejeti pritožbene teze, da je bilo z začasnim odvzemov otrok kršeno načelo najmilejšega ukrepa iz 156. člena DZ in da je sodišče prve stopnje ta ukrep izdalo na podlagi "razrahljanih pravil in nižjega dokaznega standarda". Večletno spremljanje družinske problematike nasprotnih udeležencev s strani CSD in njihova poročila potrjuje prav nasprotno in sicer, da sodišče prve stopnje omejitev iz 156. člena DZ ni moglo upoštevati zgolj zaradi varovanja koristi otrok.
Sodišče prve stopnje je izpolnilo zakonske predpostavke iz 160. člena DZ, ki določa, da mora sodišče tudi po uradni dolžnosti odločiti o prenehanju ukrepa oziroma izreči drug ukrep, s tem, ko se je glede na navedbe nasprotne udeleženke iz ugovora zoper sklep z dne 24. 4. 2024, v izpodbijanem sklepu opredelilo do zatrjevanih spremenjenih okoliščin in pri tem glede na okoliščine konkretnega primera pravilno upoštevalo zgolj dokaze, ki so bili izvedeni do izdaje izpodbijanega sklepa.
Izrek
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. tč. Izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Dosedanji potek postopka do izdaje izpodbijanega sklepa
1.Center za socialno delo ...1 je 28. 2. 2024 vložil predlog za nujni odvzem otroka2. Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom Z 3/2024 z dne 28. 2. 2024, da se predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe ugodi, s tem, da se mladoletna A. A.3, rojena ... 2023 takoj začasno odvzame mami4 in očetu5 in se namesti v Krizni center za otroke in mladostnike ...6 (1), da se mladoletna B. A., rojena ... 2013 takoj začasno odvzame staršema in se namesti v Krizni center za mlade ...7 (2), da se mladoletni C. A., rojen ... 2011 takoj začasno odvzame staršema in se namesti v KCM (3), da se stiki A. A., B. A. in C.8 z nasprotnim udeležencem začasno prepovejo (4), da stiki A. A. z nasprotno udeleženko začasno potekajo hnkrat tedensko in sicer vsak petek, največ eno uro, ko nasprotna udeleženka pride na obisk k otroku v KCO, vse po predhodnem dogovoru s strokovnimi delavci KCO, vse pod pogojem, da nasprotna udeleženka na stik ne pride v alkoholiziranem stanju, s tem, da je prvi stik 8. 3. 2024 (5), da stiki nasprotne udeleženke s B. A. in C. A. začasno potekajo v neosebni obliki vsak dan po telefonu med 20.00 in 21.00 v trajanju največ petnajst minut, na način, da nasprotna udeleženka pokliče KCM, s tem, da pogovor spremljajo strokovni delavci KCM, da pogovor z vsakim otrokom poteka ločeno (6), da za primer kršitve obveznosti te začasne odredbe se nasprotnima udeležencema izreče denarna kazen (7), da ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (8), da mora biti postopek za izdajo sodne odločbe o varstvu, vzgoji in preživljanju, v stikih, o izvajanju starševske skrbi ali o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja uveden v sedmih dneh od izdaje tega sklepa, da začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka sodnega postopka, ki bo uveden v skladu s prejšnjim odstavkom oziroma sedem dni od izdaje tega sklepa, v kolikor takšen postopek ne bo uveden (9). Nasprotna udeleženca zoper ta sklep nista vložila ugovora. Predlagatelj je v predlogu z dne 6. 3. 2024, ki je bil vpisan pod opr. št. III N 163/2024, predlagal, da se nasprotnima udeležencema odvzamejo otroci, da se otroci namestijo v rejništvo, da se določijo stiki nasprotnih udeležencev z otroki, da se udeležencema naloži plačilo preživnine, da ukrep traja tri leta, da se spremeni začasna odredba Z 3/2024 z dne 28. 2. 2024, s tem, da se poveča obseg stikov in sicer tako, da stiki med nasprotno udeleženko in A. A. potekajo dvakrat tedensko v trajanju devetdeset minut. Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom III N 91/2024 z dne 11.3. 2024 sklep o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Kopru Z 3/2024 z dne 28. 2. 2024 v 5. in 6. tč. spremenilo tako, da je ugodilo predlogu predlagatelja in določilo večji obseg stikov, kot so bili določeni s sklepom z dne 28. 2. 2024. Vrhovno sodišče RS je s sklepom I R 37/2024 z dne 20. 3. 2024 sklenilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrožno sodišče v Kranju11.
2.Sodišče prve stopnje je s sklepom III N 163/2024 z dne 24. 4. 2024 sklenilo, da se sklep Okrožnega sodišča v Kopru Z 3/2024 z dne 28. 2. 2024 v 1. točki spremeni tako, da se A. A. začasno namesti v rejništvo k rejnici D. D., da rejnica prevzame otroka v KCO (I), da se sklep Okrožnega sodišča v Kopru III N 91/2024 z dne 11. 3. 2024 v prvem odstavku 1. tč. spremeni tako, da stiki A. A. z nasprotno udeleženko začasno potekajo enkrat tedensko v rejniški družini in sicer vsako sredo med 9.00 in 12.00 največ v obsegu dveh ur, vse po predhodnem dogovoru z rejnico in CSD, da se v nadaljevanju način in obseg stikov dogovarja v okviru Individualne projektne skupine (IPS) za rejništvo, ki je ustanovljena za A. A. (II), da se sklep Okrožnega sodišča v Kopru Z 3/2024 z dne 28. 2. 2024 v 4. točki spremeni tako, da stiki A. A. z nasprotnim udeležencem začasno potekajo pod nadzorom CSD in sicer 24. 5. 2024 med 10.00 in 11.00, 21. 6. 2024 med 10.00 in 11.00, vse pod pogojem, da nasprotni udeleženec do prvega predvidenega stika opravi priprave na stik na CSD, da se v primeru objektivnega razloga stik ne izvede in se v dogovoru s CSD preloži, da se v nadaljevanju način obseg stikov otroka z nasprotnim udeležencem dogovarja v okviru IPS za rejništvo, ki je ustanovljena za otroka, vse pod pogojem, da sta prva dva stika pod nadzorom ustrezno izpeljana, da stiki B. A. in C. A. z nasprotnim udeležencem začasno potekajo v neosebni obliki po telefonu vsak torek med 20.00 in 21.00 v obsegu največ petnajstih minut na način, da nasprotni udeleženec pokliče v KCM, da pogovor spremljajo strokovni delavci kriznega centra in ga po potrebi lahko prekinejo, da telefonski pogovor z vsakim otrokom poteka ločeno (III), da v preostalem delu ostaneta začasni odredbi Z 3/2024 z dne 28. 2. 2024 in III N 91/2024 z dne 11. 3. 2024 nespremenjeni in v veljavi (IV), da ta začasna odredba velja do drugačne začasne odločitve sodišča oziroma do pravnomočne končne odločitve v predmetni zadevi (V), da ugovor zoper izdano začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (VI). Nasprotna udeleženka je 10. 5. 2024 vložila ugovor13, predlagatelj pa odgovor na ugovor dne 12. 6. 202414.
Odločitev sodišča prve stopnje
3.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom III N 163/2024 z dne 9. 7. 2024 sklenilo, da se zavrne predlog za stransko udeležbo E. A.15 z dne 10. 5. 2024 zavrnilo (I) in da se zavrne ugovor nasprotne udeleženke z dne 10. 5. 2024 zoper sklep sodišča prve stopnje III N 163/2024 z dne 24. 4. 2024 (II)16.
Povzetek pritožbenih navedb.
4.Nasprotna udeleženka izpodbija II. tč. izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da sklep spremeni tako, da ugodi njenemu ugovoru zoper sklep sodišča prve stopnje III N 163/2024 z dne 24. 4. 2024 in A. A., B. A. in C. A. vrne v skrbništvo nasprotni udeleženki oziroma izreče kakšnega od milejših ukrepov za zaščito otrok iz 163. člena Družinskega zakonika (DZ) oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
5.Ker so otroci že odvzeti in zaradi same nesuspenzivnosti, bi sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa moralo izvesti predlagane dokaze, s katerimi nasprotna udeleženka zatrjuje spremenjene okoliščine in je v ugovoru predlagala, da se otroci vrnejo v skrbništvo nasprotni udeleženki oziroma da se izreče milejši ukrep.
6.Sodišče zmotno pojasnjuje, da je odločitev o začasnem odvzemu otroka pravnomočna, da sodišče s sklepom z dne 24. 4. 2024 ni odločalo o ukrepu odvzema otroka, da je odločilo le o začasni namestitvi otroka v rejništvo in stikih s staršema, da zato ni bilo dolžno znova presojati pogojev za začasni odvzem otrok nasprotni udeleženki. Pravnomočen je le izrek, ne pa razlogi iz predhodnih sklepov, ker pojma začasnosti in pravnomočnosti ni mogoče vsebinsko vzporejati, ker pri začasnih odredbah ni moč govoriti o pravnomočnosti pogojev za izdajo začasne odredbe, ker gre za družinsko tematiko. Iz sklepa VSL IV Cp 190/2021 izhaja, da pri začasni odredbi ne gre za res iudicata - razsojeno stvar v smislu, da se o enakem predlogu ne more več ponovno odločati, saj je narava družinskih razmerij taka, da se spreminjajo in je možno, da pride po izdaji začasne odredbe (z identičnim predlogom) v teku postopka do bistveno spremenjenih razmer in do (nove) ogroženosti otrok, ki zopet terja presojo, ali so podani razlogi za izdajo začasne odredbe za preprečitev te ogroženosti in da je ves čas treba imeti pred očmi, da so začasne odredbe nujna in izjemna pravna sredstva, ki le provizorično urejajo razmerja do njihove dokončne ureditve.
7.Postopkovno gledano ni pošteno, da bi preko razrahljanih pravil in nižjega dokaznega standarda preko začasnih odredb dosegli vsebinsko pravnomočnost. Ker je odvzem otroka iz 156. člena DZ predviden kot skrajno sredstvo, je zato bolj na mestu razlaga, da je treba pogoje za odvzem otrok preverjati celotno obdobje odvzema in ne le na kritični februarski datum. Sodišče bi moralo preveriti, ali je mogoč manj drastičen ukrep, ker so se okoliščine spremenile. Ugotovitev sodišča, da je glede odvzema že pravnomočno odločeno, ni prepričljiv. Vse dokler ne bo odločeno o ukrepu trajnejšega značaja, je stanje v fazi provizoričnosti. S tem je podana kršitev materialnega prava in sicer glede razumevanja pravnomočnosti pogojev za izdajo začasnih odredb v družinskopravnih postopkih.
8.Sodišče je v sklepu pojasnilo, da je odvzem povsem na mestu in da bo za otroka bolje poskrbljeno v rejništvu. Sodišče je tak sklep naredilo na podlagi pomanjkljivega dokaznega postopka, ker ni sledilo dokaznim predlogom nasprotne udeleženke, da se postavi izvedenec ustrezne stroke, ki bi se opredelil do osebnosti staršev, starševskih kapacitet in njihovega duševnega stanja, potreb in počutja otrok. Sodišče tudi ni zaslišalo nasprotne udeleženke in priče - polnoletnega otroka nasprotnih udeležencev, ki bi vedel povedati o starševskih kapacitetah svojih staršev. Če bi sodišče izvedlo predlagane dokaze, bi bil postopek bolj uravnotežen.
9.Bistvo pravne države je, da se v podobnih primerih postopa podobno. Iz sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice X. proti Sloveniji 40245/10 z dne 28. 6. 2012 izhaja, da je odločilna dejstva povezana z ogrožanjem otrok, ugotavlja izvedenec psihiater, tako glede sposobnosti staršev postaviti potrebe otrok pred svoje, kakor glede vpliva osebnostne motnje na sposobnost opravljanja starševske vloge. Glede ogroženosti in največje koristi otroka in nujnosti izrečenih ukrepov bi sodišče moralo ta dejstva ugotavljati z izvedencem psihološke oziroma psihiatrične stroke, kot je to predlagala nasprotna udeleženka.
10.Sodišče je nujni začasni odvzem otroka in njegovo oddajo v rejništvo utemeljevalo s stanovanjsko stisko in konfliktnim odnosom med staršema. Med udeležencema ni več konfliktnega odnosa in nasilja. Nasprotni udeleženec v zadnjem obdobju ne pije več alkohola. Nasprotna udeleženca se že pol leta nista skregala. Nasprotna udeleženka je v delavkah CSD naivno videla prijateljice, ki jim lahko potoži o svojih partnerskih tegobah, ni pa se zavedala, da ji bodo čez nekaj let iz tega razloga odvzeli otroke. Prijava nasprotne udeleženka o nasilju nasprotnega udeleženca so bile dane v afektu in zaradi užaljenosti, zato so bile morda pretirane. Nasprotna udeleženka ne želi prekiniti partnerske zveze z nasprotnim udeležencem, s tem, da nasprotni udeleženec ni bil nasilen do njunih otrok, v posamičnih primerih medsebojnega obračunavanja med nasprotnima udeležencema pa je nasprotna udeleženka poiskala pomoč CSD. Te okoliščine pa niso zadosten razlog za odvzem otrok. Nasprotna udeleženka ne more svojega na hrbtenici bolnega partnerja prisiliti, da poišče zaposlitev in da se še sedemkrat udeleži sestanka na I. Nasprotna udeleženka je sklenila 18. 6. 2024 najemno pogodbo za dvosobno stanovanje, zato je zmotna ugotovitev sodišča, da po odvzemu otrok v domačem okolju ni prišlo do spremenjenih okoliščin in da je še vedno podana ogroženost otrok. Nezaposlenost in odsotnost primernega stanovanja je tudi nedopusten razlog za odvzem otrok po praksi ESČP18. S sklepom so bile nasprotni udeleženki kršene pravice iz 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, po katerem ima vsakdo pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, svojega doma in dopisovanja. Javna oblast se ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice, razen če je to določeno z zakonom in nujno potrebno zaradi varstva koristi otrok.
11.Nepravilna je ugotovitev sodišča, da nasprotna udeleženka ni nikoli zatrjevala, da namestitev otrok v rejništvo in krizni center ni otrokom v korist. V ugovoru je navedla dejstva, zaradi katerih okoliščin s strani nasprotnega udeleženca vez z otrokom ne bi smela biti pretrgana na tako krut način, ko je nasprotna udeleženka otroka še dojila.
Odgovor na pritožbo
12.Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.
Presoja utemeljenosti pritožbe
13.Pritožba ni utemeljena.
Presoja pritožbenega sodišča
14.Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).
15.Nasprotni udeleženki niso bile kršene pravice iz 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, po katerem ima vsakdo pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, svojega doma in dopisovanja, ker je bil poseg v njene starševske pravice nujno potreben zaradi varstva koristi otroka.
16.Sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve postopka iz 8. člena ZPP, ker ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala nasprotna udeleženk in posledično nasprotni udeleženki ni bila kršena pravica do izjave. Nasprotna udeleženca nista vložila pravnega sredstva zoper sklep, s katerim so jima bili otroci začasno odvzeti, zato se bodo dokazi, ki jih je predlagala nasprotna udeleženka v ugovoru zoper sklep, s katerim je bil otrok iz KCO nameščen v rejništvo, izvedli v nadaljevanju postopka. Iz teh razlogov tudi ni moč sprejeti pritožbene teze, da je bilo z začasnim odvzemov otrok kršeno načelo najmilejšega ukrepa iz 156. člena DZ 19 in da je sodišče prve stopnje ta ukrep izdalo na podlagi "razrahljanih pravil in nižjega dokaznega standarda". Večletno spremljanje družinske problematike nasprotnih udeležencev s strani CSD in njihova poročila potrjuje prav nasprotno in sicer, da sodišče prve stopnje omejitev iz 156. člena DZ ni moglo upoštevati zgolj zaradi varovanja koristi otrok.
17.Tako pravna teorija kot sodna praksa uporabljata termin "pravnomočnost" tudi za sklepe, s katerimi sodišče izda začasno odredbo. U0Dek pravnomo0Dnosti teh sklepov v smislu pravnomo0Dno razsojene zadeve (res iudicata) je vodotesna do nastopa spremenjenih razmer in koristi otroka, kot to dolo0Da 160. 0Dlen DZ 20 . Nasprotni udele7Eenec lahko predlaga ukinitev za0Dasne odredbe v primeru novih spremenjenih okoli6Bin, ki so nastale po izdaji prvotne odlo0Dbe. Okoli6Bin, ki so obstajale 7Ee v 0Dasu do prve odlo0Ditve, so bile z njo 7Eaj zajete in jih zaradi pravnomo0Dnosti ni mo7Eno uveljaviti (0Dasovne meje pravnomo0Dnosti) 21 . Tudi Vrhovno sodi610De RS v sklepu Cp 12/2021 pojasnjuje, da je odlo0Dba o prito7Ebi, torej odlo0Ditev sodi610Da druge stopnje o za0Dasni odredbi, po sedmem odstavku 9. 0Dlena ZIZ postala pravnomo0Dna, kar pomeni, da takega sklepa ni ve0D mo7Eno izpodbijati z rednim pravnim sredstvom." Termin pravnomo0Dnost sklepa o za0Dasni odredbi uporablja tudi sodna praksa vi61jih sodi610Dev 22 . Ni tudi sporno, kot to izhaja iz sklepa VSL IV Cp 190/2021, ki ga povzema prito7Eba, da pravnomo0Dnost v teh primerih ne pomeni, da se o enakem predlogu ali nasprotnem predlogu ne more ve0D ponovno odlo0Dati, klju0Dno pa je, da je o enakem predlogu ali nasprotnem predlogu mo7Eno odlo0Dati (v konkretnem primeru, da se otrok vrne v varstvo in vzgojo ter skrbni61tvo nasprotni udele7Eenki), 0De so se tekom postopka bistveno spremenile razmere, ki terjajo zaradi varstva koristi otroka vnovi0Dno presojo utemeljenosti izdane za0Dasne odredbe.
18.Izdana za0Dasna odredba v konkretnem primeru torej ni ovira, ki bi prepre0Devala nasprotni udele7Eenki, da s predlogom za izdajo za0Dasne odredbe terja, da se otrok dodeli njej v varstvo in vzgojo, 0De obstajajo spremenjene okoli6Bine. Nasprotna udele7Eenka pred izdajo izpodbijanega sklepa takega predloga ni vlo7Eila, enako ne nasprotni udele7Eenec, oba pa tudi nista vlo7Eila ugovora zoper sklep, s katerim so jima bili otroci odvzeti in name610Deni v krizna centra, s tem, da je bil izveden nujni odvzem otroka na podlagi 167. 0Dlena DZ 23 , za0Dasna odredba pa predlagana na podlagi 168. 0Dlena DZ 24 in izdana na podlagi 161. 25 in 162. 0Dl. DZ 26 . Odlo0Dilno pa je dejstvo, da je z izpodbijanim sklepom dolo0Dena le druga oseba, pri kateri bo otrok za0Dasno name610Den, prito7Eba pa ne navaja razlogov, zaradi katerih ni v korist otroka, da se iz kriznega centra premesti k rejnici.
19.Sodi610De prve stopnje je izpolnilo zakonske predpostavke iz 160. 0Dlena DZ, ki dolo0Da, da mora sodi610De tudi po uradni dol7Enosti odlo0Diti o prenehanju ukrepa oziroma izre0Di drug ukrep, s tem, ko se je glede na navedbe nasprotne udele7Eenke iz ugovora zoper sklep z dne 24. 4. 2024, v izpodbijanem sklepu opredelilo do zatrjevanih spremenjenih okoli6Bin in pri tem glede na okoli6Bine konkretnega primera pravilno upo61tevalo zgolj dokaze, ki so bili izvedeni do izdaje izpodbijanega sklepa.
20.160. 0Dlen DZ daje sodi610Du pooblastilo in hkrati zavezo, da po uradni dol7Enosti samo opravi vnovi0Dno presoja utemeljenost za0Dasne odredbe. Na ta na0Din je postopalo sodi610De prve stopnje, ko se je v izpodbijanem sklepu opredelilo do zatrjevanih spremenjenih okoli6Bin. Ukrep je treba namre0D spremeniti vselej/takoj, ko se ob izvajanju izre0Denega ukrepa poka7Ee, da ta otroku ni v korist. Sprememba ukrepa je vezana na otrokovo korist, kar pa ne pomeni, da vsakr6Bna sprememba na strani otrok ali star61ev v zvezi z otroki oziroma katerikoli dogodek ali pripetljaj 7Ee nujno vodi v vnovi0Dno sodno pretresanje vpra61anja, kateri od ukrepov je najprimernej61i za za61cito otrokove koristi. Tak61no stali610De bi izni0Dilo u0Dek pravnomo0Dno razsojene stvari (res iudicata). Ta je v dru7Einskopranih razmerjih zaradi varovanja otrokove koristi stro7Eji kot sicer, zato morajo biti za poseg v pravnomo0Dno odlo0Ditev podani posebej utemeljeni razlogi. Enako kot pri odlo0Danju o spremembi odlo0Ditve glede varstva in vzgoje, je treba tudi pri odlo0Danju o spremenjenih okoli6Binah pri izre0Denih ukrepih zavzeti stali610De, da morajo biti spremembe bistvene. Odlo0Ditev o prenehanju ukrepa sodi610De praviloma sprejme takrat, ko v 0Dasu trajanja ukrepa izzvenijo vsi razlogi, zaradi katerih je dr7Eava posegla v dru7Einska razmerja. 27 .
21.Na teh vrednostnih izhodi610Dih temelji presoja sodi610Da prve stopnje v delu, kjer je ugotovilo, da ni pogojev za spremembo za0Dasne odredbe. Dokazi - poro0Dila CSD in listine ter vloge CSD ne potrjujejo prito7Ebene teze, da bi sodi610De prve stopnje moralo izdati novo odlo0Dbo glede za0Dasnega skrbni61tva otroka oziroma izre0Di milej61i ukrep zaradi spremenjenih okoli6Bin. Nasprotna udele7Eenka v prito7Ebi navaja spremenjene okoli6Bine; da so se odnosi med nasprotni-ma udele7Encema mo0Dno izbolj61ali, da med njima ni ve0D sporov in nasilja, da nasprotni udele7Eenec "v zadnjem obdobju" ne pije ve0D alkohola, kar potrjujejo zdravni61ki pregledi, da se je nasprotni udele7Eenec enkrat udele7Eil sre0Danja skupine v I. in od takrat nenasilno komunicira, da nasprotna udele7Eenka ne more prisiliti nasprotnega udele7Enca, da bi se 61e sedemkrat udele7Eil sestanka za nenasilno komunikacijo, da je prijave zoper nasprotnega udele7Enca dala v afektu in u7Ealjenosti ter so zato "morda" pretirane. 7Ee iz teh prito7Ebnih navedb izhajajo razlogi, zaradi katerih je bila izdana za0Dasna odredba, s tem, da sodi610De prve stopnje pravilno ugotavlja, da iz celotnega spisovnega gradiva ne izhaja, da bi po za0Dasnem odvzemu otrok (dejansko) pri61lo do bistveno spremenjenih okoli6Bin, da je (zato) 7Ee vedno podana ogro7Eenost otrok, 0De bi se vrnila v varstvo in vzgojo nasprotni-ma udele7Encema. Prepri0Dljivi so razlogi sodi610Da prve stopnje, da iz poro0Dil CSD izhaja, da namere nasprotnega udele7Enca po izbolj61anju razmer v doma0Dem okolju ostajajo na verbalni ravni, da nima uvida v nasilna dejanja in v te7Eave z alkoholizmom, da je obljubljal, da se bo vklju0Dil v vse oblike pomo0Di, vendar se je udele7Eil le enega sre0Danja skupine v I., da se je nasprotna udele7Eenka vklju0Dila v terapevtsko obravnavo, njena pretekla in sedanja ravnanja pa niti s stopnjo verjetnosti ne ka7Eejo, da je zmo7Ena samostojnega 7Eivljenja in da bi lahko postavila meje nasprotnemu udele7Encu, ki nima uvida v svoja nasilna vedenja in ravnanja, s katerim nasprotna udele7Eenka znova 7Eivi, kar posledi0Dno pomeni, da nasprotna udele7Eenka 7Ee vedno ni sposobna vzpostaviti razmer, v katerih bi za610Ditila otroke pred izpostavljenim psihi0Dnim nasiljem s strani nasprotne udele7Eenca 28 .
22.Primarni namen izpodbijanega sklepa je, da se otrok iz KCO za0Dasno namesti k rejnici. S sklepom je sodi610De prve stopnje tudi dolo0Dilo za0Dasne stike nasprotnih udele7Encev z otrokom. Namestitev otroka iz kriznega centra k rejnici, je otroku nedvomno v korist, 0Dera prito7Eba vsebinsko ne izpodbija. Nenazadnje je nasprotna udele7Eenka na IPS povedala, da je z namestitvijo otroka k rejnici zelo zadovoljna. Glede na predmet odlo0Danja in okoli6Bine primera ni bilo nobene potrebe, da bi sodi610De prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa izvedlo dokaze, kot je to predlagala nasprotna udele7Eenka v ugovoru - zasli61anje nasprotnih udele7Encev in E. A. ter drugih udele7Encev, postavitev izvedenca psiholo61ke in psihiatri0Dne stroke, itd. 29 Te dokaze bo sodi610De prve stopnje izvedlo v zvezi z odlo0Ditvijo o glavni stvari ne glede na okoli6Bnico, ali bosta nasprotna udele7Enca vlo7Eila predlog za spremembo za0Dasne odredbe, ki je bila izdana v zvezi z odvzemom otrok nasprotnima udele7Encema.
23.Glede prito7Ebnih navedb, da gre za nesuspenzivni sklep, prito7Ebno sodi610De dodaja, da predmet odlo0Danja z izpodbijanim sklepom ni presoja, ali so se okoli6Bine, ki so bile podlaga za za0Dasni odvzem otroka nasprotnima udele7Encema spremenile, marve0D zgolj, ali je v korist otroka, da se ga iz kriznega centra premesti k rejnici, zato ni bilo nobene potrebe, da bi sodi610De prve stopnje glede te odlo0Ditve izvajalo celoviti dokazni postopek, ki je povezan z glavnim predmetom zadeve, ki je tesno prepleten v zvezi z ukrepom o za0Dasnem odvzemu otroka nasprotnima udele7Encema.
24.Podstat izdane za0Dasne odredbe o odvzemu otrok ni bil v neprimernih stanovanjskih bivalnih pogojih nasprotnih udele7Encev in v njuni nezaposlenosti 30 . Ti dve okoli6Bini sta bili navedeni zgolj kot dodaten opis razmer v dru7Eini in ne kot razlog, zaradi katerega so bili izre0Deni ukrepi za varstvo koristi otrok(a). Sr7E za0Dasne odredbe je bil v varstvu koristi otrok(a) zaradi psihi0Dnega nasilja, ki so ga vrsto let do7Eivali v 0Dasu skupnega bivanja z nasprotnima udele7Encema, ki sta bila medsebojno fizi0Dno in psihi0Dno nasilna, kar je ob prisotnosti vpliva pod alkoholom, povzročilo nevzdr7Ene razmere, ki so terjale takoj61nje ukrepanje v smeri zavarovanja koristi otrok(a), ki so bile ogro7Eene. Da je bilo tako ukrepanje nujno potrebno nenazadnje ka7Ee tudi dejstvo, da nasprotna udele7Enca nista vlo7Eila ugovora zoper sklep o za0Dasni odredbi. Okoli6Bine konkretnega primera tudi niso primerljive z zadevo ES0Cp X. proti Sloveniji 40245/10 z dne 28. 6. 2012, ker je do sedaj sodi610De prve stopnje vodilo postopek brez nepotrebnega odla61anja - torej učinkovito.
Odlo0Ditev prito7Ebnega sodi610Da
25.Prito7Ebni razlogi niso utemeljeni, zato je prito7Ebno sodi610De prito7Ebo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodi610Da prve stopnje (2. to0Dka prvega odstavka 365. 0Dlena ZPP).
-------------------------------
Ni sicer sporno, da nasprotna udeleženca nista izvajala fizičnega nasilja nad otrokom (otroki).
Podrobneje glej l. št. 53-54.
Zato konkreten primer ni istoveten s primerom, ki ga je obravnavalo ESČP - Wallova & Walla v. Češka.
Zveza:
Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 156, 160, 161, 162, 163, 167, 168
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.